POMEN DOMOZNANSTVA

Domoznanstvo pomeni posebno dejavnost splošne knjižnice, ki obsega zbiranje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva, ki je vsebinsko ali z avtorji povezano z območjem občin Kamnik in Komenda. Domoznansko gradivo, ki ga zbira, hrani in obdeluje Matična knjižnica Kamnik, je odraz znanja o domačem kraju in domači ustvarjalnosti. Posebej smo pozorni na gradivo, ki opisuje literate, umetnike, športnike in pomembne družine iz naših krajev. Gradivo prebivalcem omogoča informiranje o preteklih in aktualnih dogodkih, znamenitostih, zgodovini in življenju na našem območju ter priča o ustvarjalnosti domačinov.

Z domoznanskim gradivom je knjižnica tesno povezana z lokalnim okoljem in kaže na raziskovalni in življenjski utrip kraja.

DOMOZNANSKO GRADIVO

Za spoznavanje preteklosti našega kraja je gotovo pomembna najstarejša knjiga o Kamniku v naši zbirki z naslovom: Kamnik – zemljepisno– zgodovinski opis, ki jo je napisal Ljudevit Stiasny in je izšla l. 1894.

Za kamniško in komendsko okolje je izjemnega pomena tudi knjiga, ki jo je napisal priznani slovenski umetnostni zgodovinar iz Tunjic dr. France Stelè: Politični okraj Kamnik; Topografski opis, ki je izšla v Ljubljani leta 1929. Knjiga hrani zapise o umetnostnih spomenikih iz naših krajev.

Ob petdesetletnici Matične knjižnice Kamnik smo izdali antologijo ljudskih povedk iz naše občine z naslovom Veronika z Malega gradu. Iz te knjige smo oblikovali tudi elektronsko knjigo. Tako smo ohranili tudi del bogate ustne kamniške dediščine.

Ne dolgo nazaj je izšla knjiga Nore Lavrin: Slovenija: poletje 1928: ilustrirani dnevnik s poročnega potovanja Nore in Janka Lavrina, ki z bogatimi ilustracijami opisuje pogled na Kamnik in Kamničane z očmi tuje turistke, ki se ji je mesto pod Malim gradom vtisnilo globoko v spomin.

"Skozi vsa desetletja in stoletja, kolikor daleč sega nazaj naše izročilo in pisana beseda, je pokrajina ob obeh bregovih Bistrice prispevala znaten delež pri početku, razvoju in rasti slovenske kulture," je zapisal Francè Capuder leta 1936 v prispevku Znameniti možje iz Kamniškega okraja, ki je bil objavljen v knjigi Na bregovih Bistrice.

V delu predstavi "znamenite Kamničane, ki so se posebno trudili za ljudsko prosveto in gospodarski napredek.
Zbiramo časnike in časopise, ki so in še izhajajo na našem območju. Hranimo tudi nekatera starejša glasila podjetij in šol ter drugih ustanov z našega območja.
Čeprav ima domoznanska zbirka pridih preteklosti, zbiramo tudi gradivo na starih in novih nosilcih zvoka in slike.
Dragoceno gradivo, ki ga hranimo, je notno gradivo Viktorja Mihelčiča (Tako ni cvetela še naša domovina, 1958 in Polžev god, 1964). Hranimo razglednice, ki dokumentirajo arhitekturo naših krajev in spreminjanje pokrajine.
Zbirka člankov iz časnikov in časopisov v hemeroteki nastaja zato, da bi uporabnikom ponudili tudi običajne dnevne dogodke in zabeležili vsakdanji utrip krajev in ljudi na našem območju. Hemeroteka se je oblikovala l. 1996 in od takrat dalje članke zbiramo sistematično in urejamo po letih objave.
Zarisuje življenjski utrip našega vsakdanjika. Hranimo prospekte krajev in organizacij, vabila in programe prireditev, zloženke itd.

Za spoznavanje preteklosti našega kraja je gotovo pomembna najstarejša knjiga o Kamniku v naši zbirki z naslovom: Kamnik – zemljepisno– zgodovinski opis, ki jo je napisal Ljudevit Stiasny in je izšla l. 1894. Za kamniško in komendsko okolje je izjemnega pomena tudi knjiga, ki jo je napisal priznani slovenski umetnostni zgodovinar iz Tunjic dr. France Stelè: Politični okraj Kamnik; Topografski opis, ki je izšla v Ljubljani leta 1929. Knjiga hrani zapise o umetnostnih spomenikih iz naših krajev. Ob petdesetletnici Matične knjižnice Kamnik smo izdali antologijo ljudskih povedk iz naše občine z naslovom Veronika z Malega gradu. Iz te knjige smo oblikovali tudi elektronsko knjigo. Tako smo ohranili tudi del bogate ustne kamniške dediščine. Ne dolgo nazaj je izšla knjiga Nore Lavrin: Slovenija: poletje 1928: ilustrirani dnevnik s poročnega potovanja Nore in Janka Lavrina, ki z bogatimi ilustracijami opisuje pogled na Kamnik in Kamničane z očmi tuje turistke, ki se ji je mesto pod Malim gradom vtisnilo globoko v spomi

"Skozi vsa desetletja in stoletja, kolikor daleč sega nazaj naše izročilo in pisana beseda, je pokrajina ob obeh bregovih Bistrice prispevala znaten delež pri početku, razvoju in rasti slovenske kulture," je zapisal Francè Capuder leta 1936 v prispevku Znameniti možje iz Kamniškega okraja, ki je bil objavljen v knjigi Na bregovih Bistrice.

V delu predstavi "znamenite Kamničane, ki so se posebno trudili za ljudsko prosveto in gospodarski napredek.

DOMOZNANSKA ZBIRKA

Domoznansko zbirko hranimo v čitalnici, ločeno od ostalega knjižničnega gradiva. Gradivo je posebnega pomena, zato je dostopno samo za uporabo v čitalnici. Podatke o knjigah, novejših časnikih in časopisih, zemljevidih ter avdio in video gradivu je mogoče poiskati v računalniškem katalogu COBIB. Poleg gradiva pripravljamo še priložnostne razstave z domoznansko tematiko ter prireditve, na katerih se predstavijo sodobni ustvarjalci našega območja.

Naša zbirka je bogata tudi zato, ker so gradivo prispevali tudi naši uporabniki, ki so iz svojih zbirk darovali dragoceno gradivo in ga s tem naredili dostopnega širši javnosti. Veseli bomo, če bomo tako lahko še naprej bogatili našo zbirko, tudi z deli, ki nastajajo danes, saj poskušamo z domoznanskim gradivom dokumentirati naš čas in prostor. S tem omogočamo našim uporabnikom danes in v prihodnosti spoznati kraje in ljudi, njihovo življenje in običaje.