V torek, 5. 4. 2016, smo prisluhnili zanimivi zgodovini kmetij v kraju, ki ga občudujemo le takrat, ko gremo na Veliko planino. Vinko Poličnik je predstavil svoje raziskovalno delo Lastninske in rodoslovne značilnosti Rakove in Obcirjeve kmetije na štajersko-kranjski meji. Avtor je našel prve zapise že od leta 1278. Vinko Poličnik si je pred 30. leti postavil hišo na mestu nekdanje kmetije na Rakovem in začel zbirati podatke, fotografije, dokumentacijo o okoliških kmetijah od leta 1278 naprej. Odločil se je, da bo v knjigi podrobneje prikazal kronološki pregled in usodo Rakove, Obcirjeve in Funtkove kmetije za 260 let nazaj. V obdobju, ki je zajeto v knjigi, so se zamenjale štiri države, na kmetijah najmanj deset gospodarjev in kar nekaj generacij. Ko gremo na Veliko planino mimo Kranjskega Raka, spoznavamo odmaknjenost in lepoto teh krajev.

»Tako je nastala knjiga, ki jo bo danes predstavil avtor sam, in ki predstavlja zgodovino kmetij v zelo odmaknjenih krajih, je torej pričevanje, kakšno moč ima življenje kjer koli, še posebej pod vznožjem planin. Zato nas seveda ne čudi, da je  bil avtor tudi velikoplaninski bajtarski župan,« je v nagovoru dejala direktorica knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Etnolog Tone Petek, ki je prisotne nagovoril, je poudaril pomen takšnih domoznanskih del in tudi raziskovanja preteklosti naših rodbin. Helena Plahuta je avtorja predstavila in pozdravila kot »bajtarskega prijatelja«.