V obdobju, v katerem živimo, se zelo poudarja pomen učenja, tako formalnega  kot tudi neformalnega. Nemalokrat zasledimo, da je učenje težko, naporno. Vsi smo šli skozi takšna obdobja. Če pogledamo nekoliko v zgodovino, z antropološkega zornega kota, je bilo prav učenje in sodelovanje ključno za preživetje ljudi in človeštva v vsakršnih situacijah in vseh obdobjih. Življenje nikoli ni bilo statično, je pa res, da se je v zadnjih desetletjih zgodilo nekaj posebnega. Spremembe se dogajajo hitreje kot kdaj koli prej v zgodovini. Hitreje, kot jim lahko sledimo. Ustvarja se občutek, da moramo biti povsod prisotni, vse vedeti, vsemu slediti, ker nas bo v nasprotnem primeru povozil čas. Seveda ni tako. Še vedno je najbolj pomembno postavljanje prioritet in slediti svojemu cilju. Za to pa je ponovno pomembno učenje. In ko enkrat razumemo, da se učimo predvsem zase, je bistveno lažje. Tudi v pradavnini je bilo ljudem jasno, da se bodo učili učinkovitejše pridelave hrane zato, da bodo lažje živeli. Učenje je tako že od nekdaj potekalo spontano, starejši in izkušenejši so ob delu učili mlajše rodove.

V naši knjižnici članom in uporabnikom ponujamo različne oblike vseživljenjskega učenja, gradivo in elektronske baze podatkov. Z računalniškimi tečaji skrbimo za informacijsko opismenjevanje odraslih. Vrsto let že izvajamo tečaje slovenskega jezika za tujce. Ustaljene prakse poučevanja in podajanja znanja so sicer zelo uporabne. Mi pa smo šli korak dlje in razmišljali, na kakšen način bi s pomočjo učenja privabili ljudi v našo knjižnico, jih hkrati povezovali, spodbujali k sodelovanju in naredili učenje sproščeno in zabavno. Skoraj tako kot v »starih časih«, le da se danes temu reče ustvarjanje socialnega kapitala. To nam je uspelo s projektom, ki smo ga poimenovali  Delimo znanje. Gre za prenašanje znanja in veščin naprej, prostovoljno. Knjižničarji projekt organiziramo in koordiniramo, naši sokrajani, ki imajo določena znanja in veščine, pa znanje delijo naprej. Zato, ker jih to veseli in ker želijo skupnosti nekaj podariti. Povsem enostavno, prilagojeno našemu kraju in knjižnici, ter zelo učinkovito. V zadnjih letih smo izvedli veliko število delavnic, krožkov in predavanj ter sodelovali s številnimi domačini. Bilo je ustvarjalno, poučno, zdravilno, včasih razgibano, drugič meditativno, večjezično, multikulturno, okusno in še marsikaj. Predvsem pa sproščeno in neobvezujoče. Tudi na takšen način se lahko izobražujemo, pa še prijetno je. Najbolj pomembno pa je, da je vse prostovoljno, kar pomeni, da tisti, ki učijo, ne prejmejo plačila. Zato so vse delavnice, predavanja in ostale oblike brezplačne.

Milena Glušič, informatorka na Oddelku za odrasle

Ilustracija: Manca Flajs