Lipo, ki ima simbolno in spominsko vrednost, naj bi leta 1748 zasadil sam Peter Pavel Glavar, ki velja za enega pomembnejših Slovencev 18. stoletja. Bil je duhovnik in je znan po tem, da je v Komendi zgradil beneficiatsko hišo, kjer je uredil knjižnico, ki še danes hrani 1399 knjig. V Komendi je ustanovil šolo in internat za revne in nadarjene otroke ter še veliko več. Med drugim je bil tudi čebelar. Po smrti je v svoji oporoki zapustil vse svoje premoženje siromašnim, bolnim ter ostarelim ljudem iz komendske župnije in lanšperške gospoščine. V Komendi so iz zapuščine sezidali bolnišnico. Leta 1999 pa je bila v Komendi ustanovljena dobrodelna organizacija Ustanova Petra Pavla Glavarja, ki se največ ukvarja s pospeševanjem izobraževanj in razvojem talentov mladih.

Viri:

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Kamniško-komendski biografski leksikon. Peter Pavel Glavar.

Šmid Hribar, M. 2010: Glavarjeva lipa. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.

Ogledalce, ogledalce, povej!

Potrebujete: žepno ogledalo.

Ogledalo držite nad korenom svojega nosu, tik pod očmi. Če gledamo dol v ogledalo na tak način, lahko vidimo v njem vse, kar je nad nami. Počasi se sprehodite okrog drevesa in opazujte njegovo krošnjo, oblike vej, mogoče opazite kakšno ptico. Ogledalo lahko malo obračate, da se krošnjo ogledate z različnih zornih kotov. Lahko pa več ogledal položite na tla in v čarobnem ribniku opazujete zrcaljenje vej in neba.

Ustvarjajmo v gozdu

• Glavarjevo lipo v Komendi  naj bi leta 1748 zasadil Peter Pavel Glavar. Leta je 1949 vanjo udarila strela in jo poškodovala tako, da je sedaj del vrha votel, vendar se je lipa obrasla. Poleg sta tudi Turška in Osamosvojitvena lipa.
• Lipa je bila v antiki simbol prijateljstva.
• V srednji Evropi je bila lipa drevo življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, kjer so se posvetovali in razsojali. Pod njo se je smela govoriti le resnica.
• Pri Slovanih je bila lipa simbol ženske miline, lepote, sreče, zakonske ljubezni in prebivališče boginje Lade.
• Nekdaj je lipa veljala za obrambno drevo vasi, kmetij in gradov, saj naj bi odganjala zle duhove. Sadili so jo ob križiščih, saj naj bi se tam nahajalo še posebno veliko duhov. Ljudje so pri sebi nosili ličje iz lubja, kar naj bi prav tako odganjajo zle duhove.
• Čaj iz lipovih cvetov pomaga pri prehladu.
• Frazem "držati se, kot lipov bog" pomeni pa, da je nekdo molčeč, neroden in da obnemi na mestu.
• V delu Frana Levstika ima Martin Krpan kij iz lipovega lesa.

Zakaj je Ančilo lipo posekal