Skip to main content

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1  831 12 17
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-20:00
Torek 09:00-19:00 13:00-20:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-20:00
Četrtek 09:00-19:00 08:00-15:00
Petek 09:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-20:00
Torek 08:00-15:00 13:00-20:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek od 14. do 19. ure
Torek od 14. do 19. ure
Sreda zaprto
Četrtek od 9. do 15.ure
Petek zaprto
Sobota zaprto

Ponedeljek zaprto
Torek zaprto
Sreda od 16.30 do 19.30 ure
Četrtek zaprto
Petek od 16.30 do 19.30 ure
Sobota zaprto

Povezave

NAPOVEDNIK

Facebook

2020

 

O PROJEKTU NAGRADNA IGRA ODDAJ IZDELEK
  Peljemo se iz smeri Šmartno proti Lazam. Z glavne ceste zavijemo levo za Kostanj in nadaljujemo pot proti vasi.  Na ravnini, pred rumeno tablo, ki označuje začetek vasi Kostanj, parkiramo na desni strani ceste. Izbrana smreka se nahaja v gozdu čez cesto. Po gozdni poti se vzpenjamo proti vrhu, smreko najdemo na levi strani.

FOTO: Daša Keber & Jure Simunič, 2020

.

Družina: borovke
Razširjenost v Sloveniji: 30,7 %
Starost: 300-400 let
Višina: do 50 m
Lubje: rdečkasto rjave barve, pozneje sivkasto rjave,  hrapavo
Iglice: 10-25 mm
Plod: storži dolgi 10-15 cm
Les: svetel, lahek in mehak
Uporaba: celuloza, papir, pohištvo, gradbeni les

Smreka je pogosta drevesna vrsta in hkrati zelo pomembna za gospodarstvo  Tuhinjske doline in drugih območij občine. Izbrana smreka se nahaja v gozdu, ki je strokovno, z gozdarskega vidika, zelo poseben. Na majhnem območju rastejo številne drevesne vrste (smreka, jelka, javor, hrast, bukev, beli gaber in druge). Zanimivost je tudi bukev, ki objema smreko, kar je dobra simbioza listavca in iglavca. Izbrana smreka pa je posebno trdoživa, saj njena rana vzdolž debla kaže na udar strele.

Slepa miš

Potrebujete: preveza za oči.

Za to igro potrebujemo dva igralca: vodnika in »slepo miš«. Preden se »slepa miš« dotakne drevesa, ji vodnik s prevezo prekrije oči in ga potem usmerja. Drevo začne odkrivati pri koreninah. Potipa tla okrog drevesa in korenine, je kaj odpadlega listja, plodov? Potem potipa deblo in občuti, kakšno je na otip, hrapavo, gladko, čvrsto? Lahko ga povoha, ima morda kakšen vonj? Ob pomoči vodnika obhodi drevo in si skuša predstavljati, kako veliko je drevo. Ko si otrok drevo dobro »ogleda«, se vlogi zamenjata.

Ustvarjajmo v gozdu

  • Na nekaterih predelih Tuhinjske doline so tako dobra rastišča za smreke, da so od tam skoraj 200 let, vse do 1. svetovne vojne, vozili smreke za jambore v tržaško ladjedelnico. Smreke so morale biti dolge 20 do 30 metrov, drevesa so morala biti posekana v oktobru in še istega meseca odpeljana v ladjedelnico. Tuhinjske smreke so tako plule po vsem svetu.
  • Da je smrekov les v Sloveniji najpogostejši.
  • Da so v predkrščanskih časih ob zimskem sončnem obratu v hišo prinesli zimzelene veje, ki so dajale upanje, da bo napočila pomlad in so predstavljale zmago luči nad temo.
  • Iz običaja krašenja hiše z zelenimi vejami se je razvil običaj postavljanja božičnega drevesa.
  • Zelene veje smreke in jelke predstavljajo moč plodnosti.
  • Mlaj predstavlja prebujeno pomlad in rodovitnost. Smreko so olupili in jo postavili na vaški trg, nanj pa so obesili venec. Ta običaj se je ohranil vse do danes.
  • Ima veliko zdravilnih učinkovin, ki pomagajo pri izkašljevanju, uničevanju bakterij in lajšajo revmo. Najbolj poznana izdelka sta smrekov sirup in mazilo iz smrekove smole, pripravlja pa se tudi čas iz iglic in vršičkov.

Smreka je božično drevo

V nekdanjih časih si stari ljudje, ki niso imeli sorodnikov, niso mogli pomagati. Bila je neka uboga stara ženska, pa je šla na božični dan po hosti, da bi si nabrala nekaj drv. Pa ni našla nič takega in je šla smreko prosit, če bi ji znala kako pomagati. Smreka ji je rekla: »Nimam ti dati drugega, kot da si nabereš (mojih) storžev, da si malo segreješ hišo.«                                                                                                  

Od tistega časa je smreka božično drevo in tudi ni nikoli suha, pač pa poleti in pozimi zelena.
Vir: Šmitek, Z., Kropej, M., & Szmatuła, M. M. (2012). Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljudskega herbarija. Radovljica: Didakta.
 


 

x
guzel hemsire hatun yine bir hafta icinde isi ile odaklanirken bir oglen porno arasi iki tane abazan adam karinin yanina gelip ona zorla sahip olmaya calisirlar Japon kari buna rokettube ne kadar dur erkek kiz arkadasinin evine gidiyor kiz arkadasi olmadigi icin onun seksi mobil porno ablasini gorerek onunla sohbet etmeye calisiyor Dul kadin ise genc porn erkegi etkilemek icin her yolu deniyor Mutfakta sohbet eden sapik baba porn izle evladinin fizigini begeniyordu Karisinin hamile kalamayisina sinirlenip karisindan erotik hikaye intikam alan baba bu intikamini evlatlik edindigini yosmadan cikartti Yosmanin mobil sex izle poposunu salyalayan sapik baba bunu karisinin gozlerinin onunde yapmaktan cekinmeyip porno izle gizli cift bir sure sonra gozlerini karartarak gercekten tam porno anlamiyla bir seks yasamak icin hareketleniyorlar porno izle birbirine yakinlasip yanan gencler ilk gotten sikisip sonra erotik dans esliginde sevisiyorlar