Skip to main content

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1  831 12 17
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-20:00
Torek 09:00-19:00 13:00-20:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-20:00
Četrtek 09:00-19:00 08:00-15:00
Petek 09:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-20:00
Torek 08:00-15:00 13:00-20:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek od 14. do 19. ure
Torek od 14. do 19. ure
Sreda zaprto
Četrtek od 9. do 15.ure
Petek zaprto
Sobota zaprto

Ponedeljek zaprto
Torek zaprto
Sreda od 16.30 do 19.30 ure
Četrtek zaprto
Petek od 16.30 do 19.30 ure
Sobota zaprto

Povezave

NAPOVEDNIK

Facebook

2020

O PROJEKTU NAGRADNA IGRA ODDAJ IZDELEK
  .

Najprej se zapeljete ali sprehodite do gostilne Pod skalo, ki je na naslovu Maistrova ulica 32 nasproti kamniškega bazena. Če ste z avtom, lahko tam tudi parkirate. Izbrani hrast ima tri vrhove, nahaja se takoj za živo mejo parkirišča poleg gostilne.


FOTO: Daša Keber & Jure Simunič, 2020

Družina: bukvovke
Razširjenost v Sloveniji: 6,3 %
Starost: 500-800 let
Višina: 30-40 m
Lubje: sivo rjave barve, razpokano, globoko razbrazdano
Listi: obrnjeno jajčasti, rahlo nazobčani
Plod: želod, dozori od septembra do oktobra
Les: rumenkasto bele do svetlo sive barve, trd in težek
Uporaba: za kurivo, sodi za vino in viski, parket, gradbeni in pohištveni les

Mogočen hrast z več vrhovi je gotovo eno od največjih kamniških dreves. Zaradi svoje višine in obsega prav ta hrast poudarja simbolni pomen hrastov. Hrast  je namreč simbol moči in rasti, velja pa za evropsko sveto drevo.

Okrog in okrog drevesa

Potrebujete: merilo (ravnilo, šiviljski meter)

Položite iztegnjeno dlan na deblo in obkrožite drevo pet krat v smeri urinega kazalca in potem še pet krat v nasprotni smeri. Dlan ves čas nežno drsi po deblu. Drevo obkrožite v obe smeri in z obema rokama. Z dlanmi izmerite obseg debla. Z dlanmi so merili že stari Egipčani, pri njih je 1 dlan pomenila 6 cm. Najprej izmerite svojo dlan, nato preštejte število dlani, da obkrožite drevesno deblo in na koncu izračunajte obseg debla.

Ustvarjajmo v gozdu

  • V preteklosti so hrastove deščice polagali na srce. To naj bi zdravilo srčno popuščanje, aritmijo in zmanjševalo čas zdravljenja.
  • Da so v čast slovanskemu bogu Perunu na čast dan in noč kurili ogenj s hrastovimi poleni.
  • Lesu hrastovega lesa, v katerega je udarila strela, so pripisovali čarobne moči, ker naj bi ga tako blagoslovil bog groma in strele.
  • Hrast je pri Slovanih spadal med sveta drevesa, kar pa krščanska cerkev ni odobravala. V času pokristjanjevanja so posekali mnogo hrastovih dreves. Hrast je iz prebivališča starih bogov postalo drevo, ki prinaša nesrečo, saj naj bi se vanj naselil hudič. Kasneje je Krščanska cerkev čaščenje hrasta posvetila devici Mariji, saj kljub vsem naporom ni uspela izkorenini čaščenja dreves.


Pametni veter
(Lužiškosrbska pravljica)

Stoletni hrast se je hvalil: »Jaz sem najlepše drevo v gozdu. Moje veje so močne, listje je čvrsto, deblo je silno, da ga odrasel mož ne more objeti z obema rokama. Vsi ljudje me spoštujejo in cenijo. Noben črv ne uniči mojega lesa, tako je trden.« [ShowMore]

Smreka se je hrastu uprla: »Kaj, ti da si najlepši? Jaz, smreka, sem najlepša v gozdu. Tvoje listje pozimi odpade ali pa vsaj ovene in porumeni. Jaz zelenim spomladi, poleti, jeseni in pozimi! Moje deblo je vitko in visoko. Moj les hvalita oba: tesar in mizar.«

»Ne, ne, ne!« je zašepetala breza. »Le poglejte mene! Mar nisem najlepša? Moje lubje je belo kot prvi sneg. Kdor me zagleda, zakliče: poglejte, kako je bela breza lepa.«

»Poslušajte, brat in sestri!« je zadrhtela lipa. »Če je kdo v gozdu lep, potem sem to jaz. Lipo vsadijo tudi sredi vasi. Ko vzcvetim, diši po vsej dolini. Iz mojih cvetov se napajajo čebele in polnijo satje z najslajšim lipovim medom. Ljudje nabirajo moje cvetje, iz njega kuhajo dišeč zdravilni čaj.«

»Nikar se ne prepirajte!« se je oglasil nežni veter v vejah. »Prelepa in koristna drevesa ste, radi vas imajo ljudje in rade vas imajo živali!«

 

Vir: Brenk, K., Gošnik-Godec, A., & Grafenauer, N. (2014). Babica pripoveduje: Slovenske ljudske pripovedi. Ljubljana: Mladinska knjiga. |COBISS|

[/ShowMore]

Zdravilni hrast

Gropada je zelo stara in znamenita vas. V Gropadi živijo Gropajci, ki so bili in so še danes dobri in pridni ljudje. Nekoč, v davnih časih, so se ti na Gropajskem naselili, si sezidali kamnite hiše, očistili gmajne in travnike, obdelovali svoje njivice, pasli svoje krave, koze in ovce, delali sir, predli volno, tkali svojo karetovno* iz domače volnene preje in iz lanu delali domače platno.
[ShowMore]
Nosili so svoje pridelke v Trst. Tam so prodajali in menjavali in se prebijali skozi življenje. Ko pa je kdo v vasi zbolel ali se mu je kaj slabega zgodilo in ni vedel, kako naprej, je odšel tja na križišče pri Brčinski štali, se usedel pod hrast in razmišljal o življenju. Glavo je naslonil na deblo in drevo mu je dalo življenjskih moči. Potlej je vzel list svetega drevesa, ga spravil v žep, odšel domov in premagal bolezen in težave. Kmalu so o veliki moči tega drevesa govorili ljudje daleč naokrog. Od vsepovsod so hodili romarji v Gropado k tistemu velikemu hrastu. Posebno radi so se tam ustavljali Brčini, ki so hodili s svojo živino na sejem v Sežano ali v Trst. Živino so zaprli v ogrado, jo nakrmili in napojili, potem pa so se usedli pod sveto drevo, tam počivali in dobivali življenjsko moč. Zato so tisto ogrado na križišču imenovali Brčinska štala. Sveto drevo, ta velikanski hrast, ki je od vekomaj, raste še danes pri Brčinski štali. Danes Gropajci pod drevesom ne molijo več. Vsi pa vedo, da je hrast največja dragocenost na celem gropajskem ozemlju, in so ga zaščitili kot naravni spomenik. Gropajci so spremenili svoj način življenja. Nimajo več ne krav, ne ovc, ne koz, ne tkejo več blaga. Pridni pa so še vedno, ljubijo svojo gmajno in so ponosni na svojo naravno in kulturno dediščino. Sveti hrast je last vseh Gropajcev in vseh ljudi. Zato Gropajci prosijo vse, naj spoštujejo to dragocenost in znamenitost.

Vir: Šmitek, Z., Kropej, M. (2012). Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljudskega herbarija. Radovljica: Didakta. |COBISS|

*koretovna = grobo domače platno

[/ShowMore]

Hrast

Hudobe so vprašale Boga, kdaj jih bo vzel v nebesa. Izmikal se jim je in jim ni odgovoril. Ni minil dan in že so bili Vragi spet pri njem z vprašanjem: Kdaj nas vzameš v nebesa? Ko so ga tretjič nadlegovali, je rekel: »Pridite vprašat, ko bo vse listje odpadlo z dreves!«
[ShowMore]
Vragi so dan za dnem ogledovali drevje, kdaj bo zgubilo listje. Jeseni je listje počasi izgubljalo zeleno barvo in Vragi so že poskakovali od veselega pričakovanja: zdaj pa bo, vsak čas bo. Ko je porumenelo in prešlo v lepo rdečo barvo, je res pričelo odpadati. Le s hrasta ni hotelo odpasti. Peklenščki niso mogli dočakati, zato so zlezli na hrast in hoteli liste spraskati z drevesa. Zaradi tega je še zdaj hrastovo listje jeseni tako razcefrano. Vendar pa se jim nakana ni posrečila, ker so imeli nerodne kremplje. Nekaj listja je še vedno ostalo na hrastu in Hudobe niso prišle v nebesa.

Vir: Möderndorfer, V. (1992). Koroške ljudske pravljice in pripovedke. Celovec: Drava. |COBISS|
[/ShowMore]

 

x
guzel hemsire hatun yine bir hafta icinde isi ile odaklanirken bir oglen porno arasi iki tane abazan adam karinin yanina gelip ona zorla sahip olmaya calisirlar Japon kari buna rokettube ne kadar dur erkek kiz arkadasinin evine gidiyor kiz arkadasi olmadigi icin onun seksi mobil porno ablasini gorerek onunla sohbet etmeye calisiyor Dul kadin ise genc porn erkegi etkilemek icin her yolu deniyor Mutfakta sohbet eden sapik baba porn izle evladinin fizigini begeniyordu Karisinin hamile kalamayisina sinirlenip karisindan erotik hikaye intikam alan baba bu intikamini evlatlik edindigini yosmadan cikartti Yosmanin mobil sex izle poposunu salyalayan sapik baba bunu karisinin gozlerinin onunde yapmaktan cekinmeyip porno izle gizli cift bir sure sonra gozlerini karartarak gercekten tam porno anlamiyla bir seks yasamak icin hareketleniyorlar porno izle birbirine yakinlasip yanan gencler ilk gotten sikisip sonra erotik dans esliginde sevisiyorlar