Spletno predavanje | Tim Prezelj: Laboratorijska biologija kot krojačica evropske vizualne umetnosti 19. in 20. stoletna

Kdaj: 23. 02. 2021 19:00 - 20:30
Kje: Spletni dogodek

Objavljeno dne: četrtek, 18. februar 2021 Ogledov: 1112

Tagi:

ASEF in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje z naslovom "Laboratorijska biologija kot krojačica evropske vizualne umetnosti 19. in 20. stoletja", ki ga bo v torek, 23. februarja ob 19. uri, izvedel Tim Prezelj, ASEF Fellow 2020 in magister molekulske in funkcionalne biologije.

Prijava: 
Prijave sprejemamo na https://www.tinyurl.com/18dpskon.
Za ogled predavanja se je treba prijaviti do 23. februarja najkasneje do 18. ure. Zoom povezava za dostop in koda za postavljanje vprašanj bosta vsem prijavljenim poslana na e-mail naslov na dan dogodka.

O predavanju

Umetnost in znanost sta bili že od nekdaj tesno prepleteni, saj so številna umetniška dela izhajala iz naravoslovnih odkritij, hkrati pa je tudi umetnost podžigala željo po boljšem poznavanju sveta. Od vseh znanstvenih področij je morda prav laboratorijska biologija najbolj korenito vplivala na razvoj evropske vizualne umetnosti. V srednjem veku so nekateri mikrobi povzročali številne epidemične bolezni, upodobljene na mnogih znamenitih umetniških delih svetovnih mojstrov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil znanstveni in tehnični napredek na vrhuncu. Izboljšave mikroskopa so omogočile raziskovanje prej nevidnih mikroorganizmov. Mladi ambiciozni umetniki, naveličani izrabljenih motivov takrat uveljavljenega historizma, so skozi mikroskop uzrli popolnoma nove oblike. Te so danes tudi relativno dobro matematično opisane. Posebne zasluge pri tem ima nemški naravoslovec in umetnik Ernst Haeckel. S svojim delom Umetnostne podobe narave (Kunstformen der Natur) je uspel na izviren način približati naravne oblike mikrobov in drugih organizmov širši javnosti. Iz tega dela so zajemali in še vedno zajemajo navdih številni pomembni umetniki in znanstveniki. Potencial mikrobov kot slikarskega medija je prvi prepoznal nobelovec Alexander Fleming. Kasneje se je iz tega razvilo zelo dinamično znanstveno-umetniško področje bioumetnosti oz. BioArta. Vse to odraža pomen širokega pogleda in interdisciplinarnega pristopa za doseganje prelomnih znanstvenih in umetniških rezultatov.

O predavatelju

Tim Prezelj je diplomiral iz mikrobiologije in nato magistriral iz molekulske in funkcionalne biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzporedno je študiral tudi kognitivne znanosti, veliko pa se je izobraževal tudi v tujini – predvsem v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Pred kratkim je prek ASEF štipendijskega programa zaključil raziskovalni obisk na Univerzi na Dunaju, kjer je deloval pod mentorstvom prof. dr. Mihaele Pavličev. Tam bo svojo izobraževalno pot tudi nadaljeval, in sicer začenja z doktorskim študijem evolucijske in teoretske biologije. Raziskovalno se je dolgo posvečal molekularni biologiji, imunologiji in evoluciji raka. Zadnja leta se bolj intenzivno ukvarja z evolucijsko psihologijo in nevrologijo spola in spolne identitete, religije ter estetike. Zanima se tudi za umetnostno zgodovino ter se trudi povezovati naravoslovne znanosti s humanizmom. Pri tem mu poseben izziv predstavljajo nova interdisciplinarna področja, kot sta nevro- in psihoestetika.