V naši knjižnici lahko uporabniki poleg izposoje kupite tudi izbrane publikacije z domoznansko vsebino domačih avtorjev in poučno igro za urjenje spomina. Tako lahko še dodatno poglobite svojo vez z bogato kulturno in literarno dediščino Kamnika in okolice, ali z njimi obdarite svoje bližnje.
KNJIGE, KI JIH LAHKO KUPITE PRI NAS:
Čuden prečudež (10 EUR)
Avtorici: Breda Podbrežnik Vukmir in Irena Kotnik
V knjigi Čuden prečudež so zbrane folklorne in druge pripovedi, ki izvirajo iz Kamnika in okoliških vasi. Razdeljene so v več vsebinskih sklopov: pravljice, bajčne, strašljive, legendne, zgodovinske, socialne, etnološke, šaljive povedke ter anekdote. Avtorici sta pripovedi zbirali neposredno na terenu, jih posneli ter večino zapisali v narečju. Pripovedovalo je 81 domačinov iz Kamnika ter krajev od Šmarce, Perovega, Podgorja in Mekinj do Češnjic, Zgornjega Tuhinja in Motnika. Zbrano gradivo motivno obsega tako fizični kot duhovni svet območja pod Kamniškimi planinami ter oriše izseke iz vsakdanjega in domišljijskega življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice (30 EUR)
Avtor: France Stele
Pri nastajanju knjige so sodelovali: z uvodom in urejanjem Marija Stanonik, s spremno besedo, redaktorskim in uredniškim delom Ivanka Učakar in Breda Podbrežnik Vukmir, slovar in opombe je napisala Barbara Klanšek, Matej Stele pa je predstavil rodbino Stele.
Ilustracije so delo akademske slikarke Andreje Peklar, DC Studio iz Kamnika (Marjan Kocjan) je zaslužen za lepo oblikovano knjigo, ki skupaj z ilustracijami poudarja duha pravljic. Lektorirala je Marjeta Humar. Knjigo je izdala Matična knjižnica Kamnik.
Knjiga Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice je namenjena predvsem odraslim bralcem. Pravljica kot žanr je že stoletja prisotna v ustnem izročilu, kjer je služila kot dragocen vir modrosti, izkušenj in pripovedovane »literature« za vse generacije.
Z zapisovanjem in prirejanjem je pravljica skozi čas postala del šolskega kurikuluma, pri čemer se je njen izvirni pomen pogosto poenostavil in približal otroškemu dojemanju. V zadnjih desetletjih pa se znova krepi pomen žive, pripovedovane oblike, ki nagovarja mladostnike in odrasle. Prav njim je namenjena pričujoča izdaja, ki s svojo zunanjo podobo, ilustracijami in skrbno izbranimi besedili vzpostavlja močno vez s slovenskimi in evropskimi pravljičnimi motivi ter arhetipi.
Bralki in bralcu nudi prostor za prepoznavanje in utrjevanje osebne identitete. Pripovedovalcem prinaša dragocen korpus besedil, ki jih lahko prirejajo, povezujejo ter posredujejo na pripovedovalskih srečanjih. Jezikoslovcem ponuja gradivo za raziskovanje narečja v primerjavi s sodobnim govorom, zgodovinarjem možnost vpogleda v lokalno preteklost, folkloristom pa priložnost za poglobljeno analizo motivike in njene umestitve v širši evropski pravljični kontekst.
Zgodbe so še kako žive: od Motnika do Nasovč (20 EUR)
Uredniški odbor: Milena Glušič, Kristina Jamšek, Barbara Petrušič, Breda Podbrežnik Vukmir
Uredniški odbor je zbral pravljice, povedke, anekdote, spomine in raznolike zanimive zgodbe, ki so tesno povezane s posameznimi kraji na območju občin Kamnik in Komenda. V iskanju pripovednega bogastva je združil moči z izbranimi pripovedovalci in pripovedovalkami – tistimi, ki zgodbe zapisujejo, o njih pripovedujejo ali jih objavljajo ter tako ohranjajo njihov utrip pri življenju.
Ljudsko slovstvo kljub nenehnemu izginjanju kulturne dediščine ohranja svojo skrivnostno moč in neugaslo privlačnost. Da se ta dragoceni del kulturnega izročila še naprej ohranja, gre zasluga predanim posameznikom, ki kljub pomanjkanju časa, kljub vse večji nepreglednosti informacijskega vsakdana in zmanjšanemu zanimanju, z različnimi oblikami pripovedovanja še naprej negujejo lokalne zgodbe.
Zgodbe, zbrane v tej knjigi, izvirajo izpod Menine planine, iz Motnika, Špitaliča, Tunjic in doline Črne, z Velike planine, iz Godiča, Komende, Suhadol in Nasovč. Pri izboru je imel ključno vlogo prav krajevni vidik. Vmes najdemo tudi bolj osebne ali družinske pripovedi, a tudi te so bile izbrane na podlagi njihove povezanosti s prostorom in časom, v katerem so nastale – s tem pa pričajo o tesni prepletenosti posameznikove usode z domačo pokrajino in njenimi zgodbami.
Gora in Gorjani (prostovoljni prispevek)
Avtor: France Stele
Monografska zgodovina vasi Gora pri Komendi, zasnovana na zapiskih Lovra Kerna, lončarja v Lončarski zadrugi na Mlaki pri komendi, ki si je rad zapisoval zgodbe starih ljudi v domači vasi. Izšla je pri Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik s finančno podporo Občine Komenda. Avtor je France Stele.
Kamniške pravljične poti (29 EUR)
Avtorica: Irena Cerar
Irena Cerar v svoji tretji knjigi pravljičnih poti popelje bralce v svet ljudskega pripovedništva iz okolice Kamnika. Poti vodijo mimo razvalin in gradov, cerkva, mlinov, izvirov, potokov, slapov, alpskih dolin, korit, jam in razglednih vrhov – vse tja do poletnih planin, kjer še danes pasejo.
Vsak izlet temelji na ljudski pravljici ali povedki in vodi do krajev, ki jih zgodba omenja. Ti so v vodniku predstavljeni s fotografijami, zemljevidi in vsemi potrebnimi podatki za izvedbo poti. Izleti so različno zahtevni – od kratkih sprehodov do planinskih tur –, zato se za vsako družino najde primeren cilj. Knjiga nevsiljivo približa kulturno dediščino in bogastvo ljudskih pripovedi otrokom, obenem pa nagovarja tudi odrasle, ki cenijo dobre zgodbe.
Knjigo dopolnjujejo ilustracije Polone Lovšin in Milana Eriča, uvod o slovstveni folklori Kamniškega je prispevala mag. Breda Vukmir Podbrežnik, strokovni pregled pa Bojan Pollak, poznavalec kamniških pešpoti.
Vodnik je plod projekta Kamniške pravljične poti, ki ga je Matična knjižnica Kamnik izvajala v sodelovanju z avtorico. Prav ta projekt je knjižnici prinesel nagrado Slovenske sekcije IBBY 2013 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.
OSTALO:
Igra spomin na pesnika (10 eur)
Avtorici: Erika Poljanšek, Breda Podbrežnik Vukmir; oblikovanje Marjan Kocjan DC studio
Znano igro spomin, v kateri si moramo zapomniti pare istih podob, smo spremenili v zanimivo odkrivanje pesmi, izbranih besed in podob ter spoznavanje Rudolfa Maistra kot pesnika in hkrati tudi spoznavanje njegovih sodobnikov. To so Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn, stebri slovenske moderne in slovenske poezije, s katerimi je Rudolf Maister v mladih letih sodeloval v umetniškem dijaškem društvu Zadruga.
Vrečka iz blaga z logotipom knjižnice (3 eur)
Naslovna fotografija: Daša Keber