Vse življenje rada berem, diplomirala sem iz primerjalne književnosti, dobre tri desetletja strokovno delam na področju mladinske književnosti in branja (deset let že upokojena); imela sem srečo, da sem bila 20 let zaposlena v Pionirski knjižnici v Ljubljani (ki je bila enota Knjižnice Otona Župančiča, nato v MKL Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), s katero še vedno sodelujem; ves čas delam tudi v Slovenski sekciji IBBY (Mednarodni zvezi za mladinsko književnost) in po malem tudi z Bralnim društvom Slovenije idr. Toda vabilo k pisanju tega prispevka sem dobila ravno v času, ko Bralna značka praznuje 60-letnico, zato bom pisala o njej, kajti to naše bralno gibanje, ki je pomembno za oblikovanje bralne kulture tako za posameznike kot za družbo, je zelo ljubo tudi meni osebno. V Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS, ki strokovno in organizacijsko vodi Bralno značko, sem podpredsednica, poleg tega največ sodelujem predvsem pri oblikovanju priporočilnih seznamov knjig (tu mi pride prav, da veliko berem) in pri spodbujanju branja, mdr. tudi na bralnih srečanjih po vsej Sloveniji in tudi po svetu (tu mi pride prav, da rada predajam navdušenje nad branjem in obenem potujem). Vse življenje namreč rada tudi potujem! Brati (kar omogoča domišljijska potovanje v čisto vse svetove) in dejansko potovati po tem svetu, to!!! In eden od sloganov Bralne značke je »S knjigo v svet« 😊 (Pandemija v zadnjem času me ovira pri pravem potovanju, pri branju pa prav nič, nasprotno, še več časa imam za knjige.)
Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve - Prežihove značke - so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Prosim, vse o Bralni znački in tudi o praznovanju njene 60 -letnice, preberite na domači strani: https://www.bralnaznacka.si/
Pri Bralni znački je dragoceno to, da spodbuja prostovoljno branje v prostem času, in sicer knjige po lastnem izboru, torej glede na zanimanja in želje bralcev. Branje promovira pravzaprav v vseh starostnih skupinah prebivalcev. Najmočnejša je v osnovni šoli (vključuje okrog 70 % učencev in več kot 7.000 mentorjev t. j. učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev), zadnjih 25 let pa spodbuja tudi branje predšolskim otrokom (spodbuja družinsko branje), spodbuja bralne klube v srednjih šolah, organizira medgeneracijska srečanja bralcev in branje mladih in odraslih s posebnimi potrebami. Bralna značka živi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v knjižnicah in v drugih izobraževalnih in kulturnih ustanovah, povezuje se tudi z različnimi dejavnostmi (športom, varstvom okolja, taborništvom idr.). Društvo pripravlja motivacijsko gradivo, nagrajuje bralce s knjigami in obiski ustvarjalcev (mladinske) književnosti, dodatno izobražuje mentorje idr.
Ker gibanje živi že 60 let, to pomeni, da so za Bralno značko brali že stari starši in starši otrok, ki zdaj berejo za Bralno značko. Dogaja se, da skupine odraslih in starejših bralcev pravijo, da berejo za bralno značko, po Sloveniji je kar nekaj »Bralnih značk za odrasle«, ki delujejo samostojno, nič v sodelovanju z Društvom! Gre namreč za tradicijo in žlahtno dediščino! In gibanje Bralna značka je od marca 2019 res vpisana tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine!
Razširjena je po vsej Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in med slovenskimi potomci po vsem svetu. Kot takšno nacionalno bralno gibanje je Bralna značka nekaj posebnega tudi v mednarodnem prostoru! Je nosilka številnih priznanj, leta 2011 je ob 50-letnici delovanja prejela zlati znak Republike Slovenije. Leta 2020 je Društvo prejelo nagrado Slovenske sekcije IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Društvo je član Zveze evropskih bralnih društev (FELA).
Bralna značka si ves čas prizadeva slediti razvoju sodobnih pismenosti, zato priporoča tudi branje kakovostne poučne literature, vključevanje kakovostnih vsebin v medijih in na internetu (kar je v zadnjem času res nujno in smo pridobili mnogo dragocenih izkušenj). Toda predvsem spodbuja branje kakovostne (mladinske) literature, posebej še kakovostne slovenske literature, in kolikor je le mogoče, tudi v tiskani obliki, v knjigah. Mlajši je otrok, pomembnejše je zanj branje tiskanega gradiva (za razvoj možganov!), pa tudi sicer knjige bralcem nudijo nekakšen oddih od zaslonskih medijev, ki smo jim vsi vse bolj izpostavljeni.
Svoje pisanje pa zaključujem predvsem z navdušenjem nad branjem leposlovja, posebej nad poglobljenim branjem leposlovja, ki omogoča vživljanje v realne in domišljijske svetove, nudi izkušnje in modrosti prednikov, spodbuja razumevanje sveta in življenja zdaj in tukaj, omogoča oblikovanje vizij za prihodnost, bogati jezik in sporazumevalne možnosti, utrjuje temeljne vrednote, spodbuja empatijo, medosebne odnose in medkulturno sožitje itd. itd.
Branje osmišlja in bogati moje življenje, povezuje me z vsem, tudi z drugimi ljudmi in me vrača k sami sebi. Branje mi ne jemlje časa, ampak mi ga v resnici daje, vrača 😊
mag. Tilka Jamnik, 14. maj 2021