Skoči do osrednje vsebine Breda Podbrežnik Vukmir: Seznam sreč in nesreč: knjige, ki so me oblikovale

Blog

Breda Podbrežnik Vukmir: Seznam sreč in nesreč: knjige, ki so me oblikovale

Breda Podbrežnik Vukmir: Seznam sreč in nesreč: knjige, ki so me oblikovale

Predlagam nov seznam sreč in zaobljub za leto 2022

Za novo leto želim vsem, da bi se bralska skupnost, družina, žlahta širila, da bi sprejeli zaobljubo, da bomo več brali, več doživeli, več vedeli.

Ravnokar berem biografijo Nika Grafenauerja Plasti odzidanih daljav (Grafenauer, N., & Kozin, T. (2021). Plasti odzidanih daljav : spomini. Beletrina), v kateri so nanizani spomini tudi na čas njegovega življenja pri sestri učiteljici, ki je živela v stavbi šole v Cerknici. Niko, sicer sirota in precej osamljen otrok, se je zatekal v knjižnico in branje, zato so mu rekli kar šolski Niko. To je le en od premnogih spominskih drobcev, ki priča, kako branje vpliva na življenje.

V vseh letih svojega delovanja v knjižnici sem izrekla in zapisala  veliko besed, ki zagovarjajo branje. Toliko, da se mi zdi, da se ponavljam. Če delam seznam z mojimi prednostmi in slabostmi, sreč in nesreč, vedno med prednosti in srečo uvrstim svojo strast do branja. In od kje ideja o takšnem seznamu? Nikakor ne iz kakšnega ezoteričnega ali psihološkega priročnika o treh korakih do sreče. Ta seznam si je naredil eden od najbolj slavnih brodolomcev na svetu.

Pravljice

Veliko sem brala pravljice. Še danes se spominjam sladkega strahu, ki me je prevzel, ko sem brala, kako je zmaj požrl kakšno. Sladkega zato, ker se sem vedela, da se bo vse dobro končalo.

S finskimi pravljicami se je začelo moje potovanje v čarobni svet besed. Kakšen stavek mi je bil preprosto tako zelo všeč, da sem ga velikokrat prebrala. Spominjam se drobcev. Na primer začetkov pravljic, ko so mi od vznemirjenja mravljinci zagomazeli po hrbtu: »Nekoč sta živela mož in žena, ki sta imela tri sinove. Ko je najstarejši brat zrasel v moža, je dejal očetu: “V svet pojdem, s trebuhom za kruhom!”« O, kaj me je čakalo - pot v svet, s trebuhom za kruhom. Takrat si nisem mogla niti zamisliti, da bom ostala tu, v Kamniku, kot najbolj lokalpatriotska med vsemi lokalpatrioti.

Pestrna

Prav poseben vtis je name naredila Bevkova Pestrna o drobni, majhni deklici, ki mora zaradi revščine od doma za pestunjo k razvajeni in zoprni deklici k bogatim kmetom. Mati je ni mogla jemati s seboj na dnino, ker “nekateri kmetje niso radi videli, ako so dninarice svoje otroke vlačile s seboj.” Zato ji je govorila: “Ako boš pridna, tihcena, ti naredim punčko.” Nežkina varovanka je bila razvajena in zoprna Mejačeva Marička, moja varovanka je bila sestrica Andreja, ki so mi jo dali namesto punčke iz cunj in mi jo prepustili v varstvo. Ampak Nežka je ušla Mejačevim, kljub smrtni grozi in strahu ter nevihti je vročična sredi noči pritekla v uborno materino kajžo. Grivarica pa je rekla svoji hčerki: “Tako? Moj bog nebeški! Nihče več te ne bo tepel. O, ne! Ne pojdeš več k Mejačevki...  Zdaj lezi, da se ugreješ. Čaja ti bom skuhala.” Še danes me gane ta trenutek, ko revna mati zaščiti svojega otroka pred zapostavljanjem in zlorabo.

Večna Astrid!

V to obdobje sodi bolj vedro branje: Astrid Lindgren, Bratec in Kljukec s strehe. Ta knjiga mi je dišala po maminih štrukljih, kajti moja mama je znala narediti najboljše štruklje na svetu,  in toplini mamine kuhinje. Njena Pika Nogavička je še danes odrešilen zgled za vse zapuščene in zanemarjene otroke, za vse otroke, ki hočejo biti samostojni, za vse otroke, ki so pač le otroci v svetu odraslih. Pika Nogavička se je odlično znašla v svetu odraslih brez staršev. Meni je bilo to neznansko všeč - brez staršev in brez strahu, da se ti lahko kaj zgodi!

Seznam Robinsona Crusoeja

V čas prehoda proti puberteti spada tudi moje navdušeno branje Daniela Defoeja in njegovega roma  Robinson Crusoe. Biti sam, samcat na otoku in preživeti, stran od ljudi, biti samostojen in brez potrebe po drugih - to me je povsem in scela prevzelo! Najbolj mi je bilo všeč, kako si je Robinson urejal dom in bil iznajdljiv pri iskanju hrane, še posebej pa to, kako se je lotil hude otožnosti, ki ga je velikokrat pestila: “Da bi potlačil v sebi ta grenka čustva, sem prijel za pero in poskusil dokazati sam sebi, da imam razen nesreče tudi nekaj sreče. Stran sem razdelil na dve polovici in napisal na levo polovico “nesreča”, na desno pa “sreča” - in glejte, kaj je nastalo:

 

NESREČA   

SREČA

Vrglo me je na žalosten, pust otok in prav nič ne upam, da se bom rešil.

Vendar sem ostal živ, čeprav bi lahko utonil, kakor so utonili vsi moji sopotniki.

Daleč sem od vsega sveta; puščavnik, in izgnan iz človeške družbe.                                                       

Vendar pa nisem umrl od lakote in nisem poginil v tej samoti.

Obleke imam zelo malo in kmalu ne bom imel več s čim pokriti svoje golote.                                                                       

Toda tu na otoku ni ne ljudi in ne zveri. Lahko se imam za srečnega, da me ni vrglo morje na afriško obalo, kjer je toliko krvoločnih zveri.

Z nikomer ne morem spregovoriti besede, nikogar ni, ki bi me opogumljal in tolažil.                   

          

Zato pa se mi je posrečilo, da sem se oskrbel z vsem, kar potrebujem za življenje, in da imam dovolj hrane.       

 

Vem, da sem si tudi sama delala take sezname.Pod srečo sem uvrstila starše, moje prijatelje z ulice, k nesreči mojo grdo pisavo, šolo in pozabljivost.

Potem pa postane vse bolj resno

Potem sledi Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Kako se mi je zdel imeniten, ponosen, pogumen in dostojanstven naš slovanski Iztok. Od vsega mi je najbolj ostal v spominu Iztok in njegova odločenost, da ni podlegel izumetničenim čarom cesarice. V tem času sem prebrala tudi Tavčarjevo Visoško kroniko. Vse sem videla pred seboj - kako je krhka Agata padla zvezanih rok v vodo, kako so inkvizotorji gledali, ko se je srajčka lepila na mokro telo, kako je Jurij pogumno zabredel v vodo in Agato dvignil v naročje...

In še bolj resno

Vse to mi je dalo bralno potovanje, ki me je vodilo od slovenskih do svetovnih klasikov, od literarnih poskusov do sodobne književnosti, ki ravno zdaj, ta trenutek nekje nastaja tudi zato, da bo oblikovala bodoče bralce in da ubeseduje to, kako je biti človek.

 

  • 17 december 2021
  • Avtor: Andrej Kotnik
  • Število ogledov: 1390
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Tagi:
Print

x

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-19:00
Torek 09:00-19:00 13:00-19:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-19:00
Četrtek 09:00-19:00 09:00-15:00
Petek 09:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-15:00 13:00-19:00
Torek 09:00-15:00 13:00-19:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

  Letni Poletni
Ponedeljek zaprto zaprto
Torek zaprto zaprto
Sreda 14.00-19.00 13.00-19.00
Četrtek zaprto zaprto
Petek 14.00-19.00 zaprto
Sobota zaprto zaprto

Povezave

Facebook