Tako kot nasploh v življenju, je tudi v svetu knjig tako, da gredo včasih mimo nas brez vsake pozornosti širše javnosti knjige, ki bi si takšno pozornost zaslužile. Nemalokrat gre za pomembna dela, sad resničnega ter obsežnega znanja, ki so sicer namenjena predvsem strokovni javnosti, a so po svoji vsebini in jeziku povsem razumljiva, zanimiva in tudi cenovno dosegljiva širši javnosti. Eden od takšnih skritih biserov, ki sodijo tudi na knjižno polico ljubiteljev kamniške lokalne zgodovine, je izšel leta 2020 v založbi Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Gre za knjigo dr. Jureta Volčjaka z naslovom Listine nadškofijskega arhiva v Ljubljani: 1140-1500. Strokovna javnost je bila ob izidu o knjigi obveščena, zdi pa se, da knjiga v širši javnosti ni dobila odziva, ki bi si ga zaslužila. O tem priča nenavadna ne-prisotnost omenjene knjige v slovenskih knjižnicah: trenutno (januar 2023) zasledimo v knjižničnem sistemu Cobiss le 4 knjižnice, ki jo imajo. Med njimi je le ena splošna knjižnica – kamniška. Zakaj sodi ta knjiga v kamniško knjižnico in zakaj bi morala najti mesto še vsaj v nekaj deset knjižnicah in tudi pri marsikaterem ljubitelju zgodovine naših krajev?
Knjiga Listine nadškofijskega arhiva v Ljubljani: 1140-1500 predstavlja na 732 straneh 526 srednjeveških listin, ki jih hrani ljubljanski nadškofijski arhiv, poleg tega pa še 60 prepisov listin iz kasnejših obdobij. Večina srednjeveških listin v nadškofijskem arhivu izhaja iz gornjegrajskega benediktinskega samostana, ustanovljenega leta 1140 in dokončno ukinjenega leta 1470. Gornjegrajski samostan je gospodaril z obsežno fevdalno posestjo, katere velik del je ležaj tudi na območju sedanje Občine Kamnik, še posebno v Tuhinjski dolini. Tu je samostan pustil tudi nekaj ostalin – najpomembnejši med njimi je bil sedaj že izginuli grad ob cerkvi v Špitaliču, ki ga je samostan ustanovil kot špital – gostišče za popotnike. Znano je tudi, da je imel samostan svoj davčni urad v Porebru. Večina srednjeveških listin samostana se nanaša prav na gospodarsko življenje samostana: prodaje, daritve, menjave in druge transakcije zemljiške posesti in nepremičnin. Listinsko gradivo je seveda mnogo več kot le suhoparna zabeležka srednjeveških poslov. Nudi zanimiv vpogled v gospodarsko, versko in upravno življenje srednjeveške družbe na našem območju. V listinah najdemo številna osebna imena posameznikov in, kar je morda še zanimivejše, najstarejše omembe številnih krajev, kot so Markovo, Rožično, Sela, Snovik, Gradišče, Sidol, Studenca, Motnik in drugi, od katerih kakšen tudi ne obstaja več. Navedena knjiga tako ni pomembna le za zgodovinarje, ampak bo zanimiva tudi za jezikoslovce, etnologe ali za zaposlene na področjih kulture in turizma, ki se ukvarjajo s promocijo naših krajev, iskanjem zanimivosti in avtentičnih zgodb.
Če smo bili doslej v veliki meri še vedno obsojeni na rabo antikvarnih znanstvenih del starejših zgodovinarjev, npr. Franza Schumija, Franca Kosa ali Ignacija Orožna – vseh vrednih spomina, v pričujoči izdaji končno na voljo celoten korpus ohranjenih srednjeveških listin gornjegrajskega samostana, obdelanih na sodoben način, torej z na novo pripravljenimi povzetki listin (regesti), seznami prič in overiteljev, obsežnim seznamom objav ter dobro pripravljenim imenskim in stvarnim kazalom. Pri objavah listinskega gradiva je potrebno posebej izpostaviti, da je arhiv velik del listinskega gradiva objavil na spletni strani www.monasterium.net, kjer si med drugim ogledamo visokokakovostne fotografije izvirnega gradiva.
Na kamniškem območju smo lahko zelo veseli tega zgodovinskega dela, ki odkriva vsebine, ki so tako povezane z našim prostorom, našimi srednjeveškimi predniki, njihovim položajem, našo kulturno zgodovino in s tem tudi našo identiteto.