Skoči do osrednje vsebine Andrej Kotnik: Pomembna, a skoraj prezrta knjiga: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana: 1140-1500

Blog

Andrej Kotnik: Pomembna, a skoraj prezrta knjiga: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana: 1140-1500

Andrej Kotnik: Pomembna, a skoraj prezrta knjiga: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana: 1140-1500

Tako kot nasploh v življenju, je tudi v svetu knjig tako, da gredo včasih mimo nas brez vsake pozornosti širše javnosti knjige, ki bi si takšno pozornost zaslužile. Nemalokrat gre za pomembna dela, sad resničnega ter obsežnega znanja, ki so sicer namenjena predvsem strokovni javnosti, a so po svoji vsebini in jeziku povsem razumljiva, zanimiva in tudi cenovno dosegljiva širši javnosti. Eden od takšnih skritih biserov, ki sodijo tudi na knjižno polico ljubiteljev kamniške lokalne zgodovine, je izšel leta 2020 v založbi Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Gre za knjigo dr. Jureta Volčjaka z naslovom Listine nadškofijskega arhiva v Ljubljani: 1140-1500. Strokovna javnost je bila ob izidu o knjigi obveščena, zdi pa se, da knjiga v širši javnosti ni dobila odziva, ki bi si ga zaslužila. O tem priča nenavadna ne-prisotnost omenjene knjige v slovenskih knjižnicah: trenutno (januar 2023) zasledimo v knjižničnem sistemu Cobiss le 4 knjižnice, ki jo imajo. Med njimi je le ena splošna knjižnica – kamniška. Zakaj sodi ta knjiga v kamniško knjižnico in zakaj bi morala najti mesto še vsaj v nekaj deset knjižnicah in tudi pri marsikaterem ljubitelju zgodovine naših krajev?

 Knjiga Listine nadškofijskega arhiva v Ljubljani: 1140-1500 predstavlja na 732 straneh 526 srednjeveških listin, ki jih hrani ljubljanski nadškofijski arhiv, poleg tega pa še 60 prepisov listin iz kasnejših obdobij. Večina srednjeveških listin v nadškofijskem arhivu izhaja iz gornjegrajskega benediktinskega samostana, ustanovljenega leta 1140 in dokončno ukinjenega leta 1470. Gornjegrajski samostan je gospodaril z obsežno fevdalno posestjo, katere velik del je ležaj tudi na območju sedanje Občine Kamnik, še posebno v Tuhinjski dolini. Tu je samostan pustil tudi nekaj ostalin – najpomembnejši med njimi je bil sedaj že izginuli grad ob cerkvi v Špitaliču, ki ga je samostan ustanovil kot špital – gostišče za popotnike. Znano je tudi, da je imel samostan svoj davčni urad v Porebru. Večina srednjeveških listin samostana se nanaša prav na gospodarsko življenje samostana: prodaje, daritve, menjave in  druge transakcije zemljiške posesti in nepremičnin. Listinsko gradivo je seveda mnogo več kot le suhoparna zabeležka srednjeveških poslov. Nudi zanimiv vpogled v gospodarsko, versko in upravno življenje srednjeveške družbe na našem območju. V listinah najdemo številna osebna imena posameznikov in, kar je morda še zanimivejše, najstarejše omembe številnih krajev, kot so Markovo, Rožično, Sela, Snovik, Gradišče, Sidol, Studenca, Motnik in drugi, od katerih kakšen tudi ne obstaja več. Navedena knjiga tako ni pomembna le za zgodovinarje, ampak bo zanimiva tudi za jezikoslovce, etnologe ali za zaposlene na področjih kulture in turizma, ki se ukvarjajo s promocijo naših krajev, iskanjem zanimivosti in avtentičnih zgodb.

Če smo bili doslej v veliki meri še vedno obsojeni na rabo antikvarnih znanstvenih del starejših zgodovinarjev, npr. Franza Schumija, Franca Kosa ali Ignacija Orožna – vseh vrednih spomina, v pričujoči izdaji končno na voljo celoten korpus ohranjenih srednjeveških listin gornjegrajskega samostana, obdelanih na sodoben način, torej z na novo pripravljenimi povzetki listin (regesti), seznami prič in overiteljev, obsežnim seznamom objav ter dobro pripravljenim imenskim in stvarnim kazalom. Pri objavah listinskega gradiva je potrebno posebej izpostaviti, da je arhiv velik del listinskega gradiva objavil na spletni strani www.monasterium.net, kjer si med drugim ogledamo visokokakovostne fotografije izvirnega gradiva.

Na kamniškem območju smo lahko zelo veseli tega zgodovinskega dela, ki odkriva vsebine, ki so tako povezane z našim prostorom, našimi srednjeveškimi predniki, njihovim položajem, našo kulturno zgodovino in s tem tudi našo identiteto.

  • 12 januar 2023
  • Avtor: Andrej Kotnik
  • Število ogledov: 87
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Tagi:
Print

x

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-19:00
Torek 09:00-19:00 13:00-19:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-19:00
Četrtek 09:00-19:00 09:00-15:00
Petek 09:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-19:00
Torek 08:00-15:00 13:00-19:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

  Letni Poletni
Ponedeljek zaprto zaprto
Torek zaprto zaprto
Sreda 16.00-19.00 13.00-19.00
Četrtek zaprto zaprto
Petek 12.00-15.00 zaprto
Sobota zaprto zaprto

Povezave

Facebook