V tokratnem članku vam priporočamo v branje nekaj izjemnih biografij, ki nas lahko premaknejo, navdihnejo ali pa povabijo k razmisleku, seveda, če to radi počnete in če niste med tistimi, ki dopustijo, da drugi razmišljajo namesto vas. V tokratnem članku vam predstavljamo ženske, ki so mislile s svojo glavo in si izbirale svoje poti.
V navdih naj bo knjiga dr. Edith Eger, ki je preživela holokavst in ki jo je iz kupa mrtvih, tudi njo napol mrtvo, rešil ameriški vojak. Knjiga z naslovom Izbira (2021) ni literarno branje, je pa branje za pogum. Kot žrtev holokavsta si je avtorica namesto usode travmatizirane žrtve zavestno izbrala svobodo: »Tega, kar se je zgodilo, ne morete spremeniti. Ne morete spremeniti tega, kar ste storili, ali tega, kar vam je bilo storjeno. Lahko pa izberete, kako boste živeli zdaj. Lahko izberete svobodo.« Zanimivi so tudi spomini še ene od preživelih žrtev - Hannah Pick Goslar je napisala svoje spomine Ana Frank, moja prijateljica (2023) in tudi spomine na pot njene družine v času nacističnega preganjanja.
Gremo v drug čas in drugo okolje. Avtorica Bernardine Evaristo v delu Manifest: nikdar odnehati (2023) spregovori o svojem življenju, moči in preživetvenih strategijah, ki jih je morala izbirati kot hči Britanke in Nigerijca in kot članica velike družine. Svojo pot, prepredeno z rasizmom in revščino, si je morala utirati sama. Mogoče nesrečnim ženskam manjka prav to, kar sporoča avtorica: »V svojem ustvarjanju bodi divja, nepokorna in drzna, ne sledi pričakovanim potem, temveč tvegaj; z ziheraštvom se naša kultura in civilizacija ne razvijata." Tudi avtorica Lale Gül z romanom Živela bom (2023) lahko opogumlja za izbiro svobode, upora in vitalizma. Avtorica turškega rodu, ki živi in dela na Nizozemskem, se v svojem delu dotakne razpetosti med dve tradiciji in kulturni okolji, kjer pa je pogumno izbrala svojo pot.
Preberite še delo Agnes Imhof z naslovom Genialna upornica: Ada Lovelace – matematičarka in pionirka računalništva (2023), katere življenje je zaznamovala očetova dediščina. Ada je edina hči znanega angleškega pesnika Byrona, a bolj pomembna je kot izumiteljica, matematičarka in pravzaprav prva računalniška programerka: »Natanko tam je bilo njeno mesto: nikjer, nekje med duhom in materijo, med matematiko in poezijo!«
Torej – tvegajmo, izbirajmo, iščimo, podpirajmo se. Tudi z branjem.
Breda Podbrežnik Vukmir
Fotografija: Daša Keber, Jure Šimunič