Lani je gorel naš lepi Kras, letos nam neurja in katastrofalne poplave uničujejo pridelke, domove, imetje, podirajo mogočno drevje, ki pada vse povprek po naših hišah, avtomobilih, bog ne daj, po nas. Medtem se Sredozemlje kuha pri temperaturah nad 40 stopinj, požari pa so pognali v beg domačine in turiste. V družinski projekt Branje je iskanje, s katerim že dolgo vabimo družine, da jih narava navdihne za branje, smo vključili veliko mogočnih starih dreves v naši okolici. Med njimi so bili tudi kostanji ob kamniški tržnici in hrast pri gostilni Pod Skalo. Ni jih več. Ostal je le spomin nanje in nekaj fotografij, ki smo jih posneli za namene projekta. Za drevesa, ki so toliko let kljubovala vsem mogočim vremenskim pojavom, so spremenjeni podnebni pogoji prezahtevni. Tudi za nas postajajo vremenski pogoji vse težji, še posebej težko jih prenašajo majhni otroci, starejši in kronični bolniki.
 |
|
| Hrast pri gostilni Pod Skalo |
Kostanji ob tržnici |
| |
|
Vreme je bilo vedno hvaležna tema za klepet. Še posebej v tem času nam nudi obilo vsebine za pritoževanje. Žal se je tudi vanjo hitro ujelo veliko fascinantnih teorij zarot in lažnih informacij, ki jim kar ni videti konca. Tomaž Grušovnik se je teorijam zarote temeljito posvetil v knjigi Midva ne bova rešila sveta! (Mladinska knjiga, 2022). Razumljivo nam jih predstavi, popestri z zabavnimi primeri in je skoraj nujno branje za današnji čas, ki je poln dezinformacij. Z mislijo na naše vnuke, kličem z Marcelom Štefančičem: Kaj ne vidite, da gorimo! (UMco, 2022). Saj si menda ne želimo, da bi se končalo tako, kot v filmu Ne glejte gor! (Don’t look up!, 2021), v katerem se Leonardo DiCaprio in Jennifer Lawrence obupano trudita dopovedati, da bo prepozno, če ne bodo ukrepali. In je bilo prepozno. Ker niso verjeli. Tako kot klimatologi po vsem svetu nam tudi znana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj že vrsto let potrpežljivo sporoča, da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše in da že resno zamujamo z ukrepanjem. Planet, ki ne raste (Cankarjeva založba, 2016) bo primerno branje za vso družino. Če še vedno nismo čisto prepričani, kakšna je vloga človeka pri podnebnih spremembah, ki jih doživljamo, nam bo dvome odpihnila knjiga Elizabeth Kolbert Šesto izumrtje (UMco, 2018). Avtorica se je pridružila znanstvenikom na raziskovalni poti po svetu in nam skozi dokaze o preteklih izumrtjih in sedanjih spremembah nedvoumno pokaže vpletenost človeka v zadnje, šesto izumrtje, ki se dogaja zdaj. Ena od žalostnih posledic so tudi izumrtja premnogih živalskih in rastlinskih vrst. Ganljivo zgodbo zadnjih dveh severnih belih nosoroginj opišeta Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek v knjigi Zadnji dve (UMco, 2022). Naj nam bosta Najin in Fatu, zadnji dve svoje vrste, v opomin in navdih, da se potrudimo za naš planet. Za vsako živalsko vrsto, zase, za naše otroke. Upanje, da se da, prinaša knjiga Plan B (UMco, 2020). Boštjan Videmšek se s fotografom Matjažem Krivicem odpravi na pot okoli sveta, da bi našla odgovore, kaj bi lahko rešilo resno podnebno situacijo. Ne glejmo stran, da ne bo prepozno.
Mateja Keber
Foto: Daša Keber, Jure Šimunič