Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 za Slovenijo niso dobri. Slovenski dijaki in dijakinje so dosegli nižje rezultate kot njihovi vrstniki izpred let pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Pri slednjih dveh so rezultati kljub upadu še vedno nad povprečjem držav članic OECD, pri bralni pismenosti pa je zaznati negativen trend in je podpovprečna. Na spletnih straneh ministrstva za vzgojo in izobraževanje lahko preberemo, da 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni bralne pismenosti (2. raven). Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo 4 odstotki slovenskih dijakov in dijakinj.
Bralna pismenost je temeljna kompetenca. Zato naj bo članek spodbuda za vzgojo bralca.
Že dojenčku pojte in se z njim pogovarjajte. Zven znanega glasu pomirja. Ko lahko otrok sam drži knjigo v roki, mu ponudite igralne knjige in kartonke, vzemite ga v naročje in skupaj glejta slike. Naj bo obiskovanje knjižnice del vašega družinskega življenja, vsi otroci so v knjižnici navdušeni nad izbiro knjig in okoljem. Berite otrokom: med vožnjo (če niste voznik, seveda), v čakalnici pred ambulanto, zvečer pred spanjem. Naj ima otrok svoj kotiček s knjigami. Oboje bo še toliko bolj koristno, če bo otrok videl, da berete tudi vi in da imate tudi vi vsaj eno knjižno polico. Knjige tudi podarjajte. Predvsem pa naj bo skupno branje eno samo skupno veselje – tudi če smo slabe volje in utrujeni, nas knjižni junaki spravijo v dobro voljo. Ponudite otroku različne knjige! Nekateri so navdušeni nad stripi, drugi nad poučnimi knjigami o vesolju, živalih ali tovornjakih. Skupaj pregledujte knjige in otroka spodbujajte k pogovoru. Ne pozabite pa tudi na pripovedovanje. Vsakega otroka zanima, kakšni so bili starši, ko so bili majhni, ali kaj so oni ušpičili kot malčki.
Bralnih strategij je dovolj. Najbolj učinkovite pa so tri: branje povezujemo z lepimi trenutki, vpišemo se v knjižnico in predvsem smo dober zgled otrokom.
mag. Breda Podbrežnik Vukmir
Fotografija: Daša Keber, Jure Šimunič