Smo globoko v drugi sezoni kamniškega pesniškega krožka, ki ga s podporo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik vodiva s Sanjo Podržaj. V prvi sezoni sva se s Sanjo osredotočala bolj na slovensko in v manjšem obsegu tudi tujo literarno zgodovino, pobliže smo se spoznavali s klasičnimi pesniškimi formami in sredstvi ter na približno mesec in pol v goste na literarni večer v Koltovnico povabili gosta ali gostjo iz slovenskega pesniškega sveta. Tako smo v Kamniku gostili Ano Pepelnik (ter z njo trio CPG), Lenarta Sušnika, Andrejo Štepec, Karla Hmeljaka, Veroniko Razpotnik, Špelo Setničar (slednji sta nastopali s projekcijo animacij Blaža Sovdata in s spremljavo na električni kitari Luka Flegarja) in Dejana Kobana (z Jako Bergerjem). V drugi sezoni bodo pa gosti in gostje Ingo Jesen Vitman Öri, Anja Novak – Anjuta, Lara Božak, Natalija Milovanović, Blaž Iršič in Gal Grobovšek. V drugi sezoni se s Sanjo bolj osredotočava na naloge kreativnega pisanja. Za eno izmed srečanj, specifično 22. oktobra, sem udeleženkam in udeležencem pripravil nalogo pisanja ljubezenske pesmi. Kljub občutku, da to lahko izpade grozno egoistično, sem nalogo sestavil na podlagi lastne pesmi z naslovom »Lotofag«. Žal je tako, da pesniki najbolje poznamo in najlažje izhajamo iz lastnih del. Sem pa seveda v proces pisanja vključil tudi mnoge pesmi drugih avtoric in avtorjev – ne le da se otresem občutka samovšečnosti, temveč predvsem zato ker rad na delavnice prinašam in z drugimi delim čim bolj raznolike pisave. Tako smo pisali s pomočjo navdiha po branju pesmi Petre Koršič, Boštjana Seliškarja, Nahapeta Kučaka, Josipa Ostija, Ane Ahmatove, Basmana Aldiravija in drugih. Lastno pesem sem razdelil na deset delov, vsak del je obsegal nekje od dva do pet verzov. Pesem sem razdelil tako, da je vsak izmed desetih delov predstavljal nek celovit vsebinski korak v grajenju celote. Postopoma sem po teh delih sestavljal navodila, torej eno navodilo oziroma ena kreativna naloga na en del pesmi. Tako je nastalo deset navodil oziroma nalog, deset korakov, ki so jim sledili in jih na koncu, ko smo opravili z vsemi koraki, združili v celoto. Presenečen sem bil, kako zanimive, kvalitetne in presenetljivo raznolike pesmi so nastale takrat na delavnici. S tem ne želim povedati, da so krožkarji pred tem pisali slabe pesmi, samo izkazalo se je, da so Sanjine septembrske vaje res delale mojstre. Ko smo na koncu delavnice poslušali nastale pesmi, smo po vsaki kar malce zabuljili. Pesmi sem za vsak primeri poslikal s telefonom, ker imamo namen ob koncu sezone izdati zbornik nastalih pesmi in si ne smemo privoščiti, da se porazgubijo. Da zaokrožim; pesniški krožek tudi mene uči, na koliko različnih načinov se da vstopati v poezijo, in ponosen sem na literarne izdelke sodelujočih. Še naprej se bomo dobivali vsako sredo ob 18-ih v Kotlovnici (dokler se knjižnica prenavlja) in naj tu dodam, da sem navdušen, kako kamniški literati in literatke cvetijo, med njimi tudi naši krožkarji. Letos je na Slovenskem knjižnem sejmu svoj romaneskni prvenec Tudi smetarji pišejo lepe pesmi predstavljal naš Matjaž Virjent – čestitke, Matjaž! Poleg njegovega bo v kratkem na voljo tudi romaneskni prvenec kamniške literarne delavke in ustvarjalke Miše Gams – čestitke tudi tebi, Miša! S Sanjo že pripravljava večer gorenjskih pesniških krožkov in literarnih društev, ki se bo zgodil v Kotlovnici in kjer bi rada gostila mnoge lokalne pisateljice in pisatelje, ki bodo v sezoni 2025/26 izdali knjige. (Lahko vam zaupam, da sta na povabilo Dejana Kobana, ki nas je tudi že obiskal, in njegove založbe Črna skrinjica v pripravi pesniška prvenca še dveh krožkarjev – Matija Podbreznika in Eve Jesenovec. Komaj čakamo!) Literatura v Kamniku kar ne odneha, mi pa tudi ne bomo. Lepo vabljene in vabljeni, da se nam kadarkoli pridružite! Naj ta blog zaključim z izvrstno pesmijo, ki jo je 22. oktobra napisala Marjeta Trstenjak: Kapljanje spomina Marjeta Trstenjak Gladina jezera, v kateri se ogleduje nebo in se čudi svoji lepoti brez oblačka gubice. Na jezeru dežne kaplje ustvarjajo koncentrične kroge, ki se iz točke stika širijo navzven v neskončnost gladine, ki je prej objemala nebo. Mir se širi vame, ko gledam, kako kaplje rišejo kroge po gladini, kot kurja polt po koži. Kapljice dežja, miru in spokojnosti se razširjajo ne samo po jezeru, meni, ampak po vsem živem, ki se ga dotakne kapljica. Razširja se, kot se je razširilo vesolje ob velikem poku, ki je bil oglušujoč, ta je pa nežno tih. Trenutek milosti v tvojem nasmejanem pogledu, da sem lahko jaz. Spomin se sčasoma osuje kot velik dišeč cvet roza potonike. Je bil ta trenutek sploh resničen ali le privid? Tvoja naklonjenost izginja kot suho listje v toplem jesenskem vetru oddaljenosti. Naravni procesi doletijo vse živo, vse ljudi, tebe, mene. Metulji živijo le kratek čas. Kemija mine.