Bliža se čas, ko se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odprl Slovenski knjižni sejem, tokrat že 42. po vrsti. Med 23. in 29. novembrom se boste lahko sprehodili med toliko knjigami, da se bo zdela izbira nakupa nemogoča.
A brez skrbi! Kot literarni sladokusec sem pripravil nekaj priporočil za vse, ki cenite spretno jahanje jezika, njegovo alkimijo, metanje pomena v zrak in neskončno čakanje, da se ta vrne v vaše roke, zvočni gumitvist… Poezijo, v glavnem.
Za vse, ki bi radi v roke prijeli kako vsebinsko ali formalno malce zahtevnejše čtivo, bom naštel tistih nekaj založb, ki jih po mojem mnenju na sejmu ne smete prezreti, prej se morate čim dlje muditi na njihovih stojnicah in med njihovimi naslovi, saj v slovenskem prostoru izdajajo nadvse kvalitetno, drzno in nedolgočasno poezijo. (S Sanjo sva na literarne večere kamniškega pesniškega krožka v Kotlovnici povabila avtorice_je prav vsake od naštetih!)
Prva med enakimi je Črna skrinjica. Med mnogoterimi pesniškimi naslovi, ki vsak po svoje buhti od izvirnosti, vam bo na stojnici zagotovo pomagal izbrati glavni urednik založbe Dejan Koban. Ne spreglejte zbirke Metka u glavo, prvenca Matije Podbreznika, udeleženca kamniškega krožka od samega začetka. Prav tako sta me letos še posebej navdušili JE JE Nine Dragičević in Valter II Borje Bolčine. Za Jenkovo nagrado sta bili pa nominirani Moj papirnat dom Aceta Mermolje in Destrukcije Vida Karlovška, slednja je nagrado tudi zasluženo dobila!
Naslednja je založba LUD Literatura z naborom kvalitetne slovenske poezije in njena soseda LUD Šerpa, ki se poleg slovenske ukvarja tudi s prevajanjem tujih avtoric in avtorjev. Letos nas je v Kamniku obiskal Aleš Mustar, avtor Literaturine zbirke Nad rušo (Literatura), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Iz Šerpine bere pa sta me letos navdušili zbirka Vladno jezero Jamesa Tatea (v prevodu Ane Pepelnik) in Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka (nominirana za Veronikino nagrado).
Vedno zanimive so pesniške zbirke založbe ŠKUC. V zbirki Lambda so me letos navdušile Bela knjiga Jeana Cocteauja (v prevodu Braneta Mozetiča), ki sicer vsebuje le nekaj pesmi, Zamah dotika Milana Šelja in Ko kosilnice obmolknejo Tanje Matijašević. V zbirki Vizibilija pa letos navdihujeta Urša Majcen z zbirko Živali v naletu in Nataša Velikonja z zbirko Ključi, ki je bila nominirana za Veronikino. Verjetno se bo na ŠKUCovo stojnico prikradla tudi kaka knjiga zbirke Aleph založbe CSK. Letos izstopajoča je Omamori Kaje Teržan.
Naštetih založb nikakor ne spreglejte in se vidimo na 42. SKS-ju!
Stališča, izražena v zapisu, ne odražajo nujno stališča knjižnice.
Pino Pograjc