Skoči do osrednje vsebine Marko Trobevšek: Ne vem dobro

Blog

Marko Trobevšek: Ne vem dobro

Marko Trobevšek: Ne vem dobro

Ne vem dobro, kaj je to blog, še nikoli nisem kakšnega prebral niti napisal. To drugo se bo zdaj spremenilo, ker me je prijateljica Zehra iz knjižnice nahecala, naj pomagam pri vzpostavljanju bloga kamniške Balantičeve knjižnice, ki bo populariziral branje. Torej bom kaj napisal o knjigah, ki so mi zadnje čase prišle v roke. Moram povedati, da imam že dolgo problem z leposlovjem, ker se zanimam za preveč področij, zlasti za zgodovino številnih pojavov, in ker pri svojih letih nisem več nesmrten, se mi zdi branje romanov izguba časa, če niso vrhunski – kar med drugim pomeni, če nimajo kakšne pametne vsebine. (Da ne bo pomote: ničesar ne berem iz mazohizma, nič mi ni bolj tuje kot branje brez užitka, in ob vsakem romanu, ki mi je všeč, se razvedrim, tudi če je tragičen.) Da bi se izognil tveganju, pa tudi iz poklicnih razlogov, vzamem včasih v roke kaj bolj ali manj klasičnega, na začetku letošnjega poletja je bil to Sartrov Gnus. Sem ga bral kar z veseljem, malo tudi vesel ne pretežke francoščine, in prišel do polovice, potem pa se mi je zazdelo, da niti vzdušje niti filozofično namigovanje ne bosta dovolj, da bi se prebil do konca, in sem knjigo odložil, verjetno za zmeraj. Mislim, da je bil Gnus zanimiv konec tridesetih let, ko je izšel, a kar se mene tiče, je svoje odslužil. No, pa še nekaj je bilo – da ponazorim svojo omenjeno težavo: vmes mi je pod prste prišel The Birth of Modern Belief (Ethana H. Shagana), knjiga o tem, kako se je razvijalo krščansko verovanje nekako od srednjega veka do danes. Čeprav je naporna, sem jo prebral v kakšnem tednu in, moram reči, izvedel dosti zanimivega. No, in tako, se mi zdi, kar naprej odlagam leposlovje. Med avtorji, ki jih v zadnjega pol leta nisem odložil, se mi zdi vredno omeniti najprej Annie Ernaux. Cenim jo že dolgo. Pozno, a z velikim veseljem sem prebral njena Leta, že zdavnaj so tudi v slovenščini. Upam si reči, da bo ta roman v veselje marsikateremu ne premlademu bralcu (pravim zato, ker poznam bralski domet sodobne mladine, posebej kar zadeva zavedanje o zgodovinski dimenziji življenja, oziroma sem zanj celo soodgovoren; poleg tega mladi »Let« niso doživeli). Leta se začnejo po drugi vojni in so zelo izvirna avtobiografija, ker so bolj kot v prvi osebi ednine pisana v prvi osebi množine, ja, obravnavajo bolj francosko kolektivno izkušnjo – od tega, kako in kako dolgo živi spomin na vojno, do vsega, kar prinese življenje nekako do konca tisočletja. Francoska izkušnja se seveda toliko prekriva z evropsko, da se tudi Slovenec v romanu počuti doma. Razmišljanja ni veliko, čeprav je presoja vseprisotna; težko je zgrešiti inteligentne prebliske o politiki, o tistem, kar prinašajo nove tehnologije, o vsem mogočem. Branje je vznemirljivo, malo nostalgično, vzbuja začudenje nad tem, kaj vse smo pozabili. Drugi pisatelj, ki ga letos nisem odložil, je Laurent Binet. Mislim, da mora njegov HHhH biti všeč vsakomur. To je zgodba o slavnem in tragičnem atentatu na Heydricha, guvernerja zasedene Češke med drugo vojno. Se mi zdi, da je to skoraj žanrski roman, pisan z distanco, nekakšna kriminalka, pa malo vohunskega in vojaškega romana, ampak po drugi strani smrtno resna knjiga. Po svoje me spominja na tisti Tarantinov film, v katerem je Brad Pitt s svojo skupino skalpiral naciste, samo da ni burkaška, kaj, še komedija ne. Pač pa je burkaška druga Binetova knjiga, ki je nisem odložil – Sedma funkcija jezika. To bodo lažje brali tisti, ki jih je kdaj vsaj oplazila kakšna humanistična ali družboslovna stroka, ampak tudi za druge ne bi smelo biti problema, ker so stvari sproti še kar pojasnjene. Mimo tega je slavnih šest jezikovnih funkcij Romana Jakobsona redna gimnazijska snov in jih je treba znati pri maturi – torej obstaja možnost, da se jih še spominjate. Knjiga je kriminalna burleska in triler, gradi pa na tem, da prizemljuje lingvistične teorije in teoretike ter filozofe in filozofije. Če vas je kdaj potegnilo v romantično navdušenje nad teorijami – ki se je posebej razcvetelo konec 60. let in ki iz razumljivih razlogov, posebej pri nas, še ne bo takoj izumrlo – potem se utegne zgoditi, da boste knjigo nejevoljno odložili. (Če se prav spomnim, je neka užaljena slovenska kritičarka pisatelju celo očitala nepoznavanje teorije.) No, meni se je zdelo, da je roman kot dvorni norček, ki sme povedati resnico, ker zbija štose; mislim, da Binet govori o nekem vidiku tistega, čemur tu pa tam rečemo kriza humanistike in kar je po mojem mnenju že pred časom v veliki meri prešlo iz akutnega v kronično stanje … Tako, moja dovoljena stran in pol A4 formata se izteka. Dodam naj samo še namig glede zadnjih misli ob Sedmi funkciji – če bi koga zanimalo, o podobnih rečeh z nemškega vidika malo bolj resno piše Philipp Felsch, in sicer v knjigi Der lange Sommer der Theorie, Geschichte einer Revolte 1960-1990.

Marko Trobevšek, učitelj slovenščine

  • 12 september 2019
  • Avtor: Mateja Keber
  • Število ogledov: 5316
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Print

x

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-19:00
Torek 09:00-19:00 13:00-19:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-19:00
Četrtek 09:00-19:00 09:00-15:00
Petek 09:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-15:00 13:00-19:00
Torek 09:00-15:00 13:00-19:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

  Letni Poletni
Ponedeljek zaprto zaprto
Torek zaprto zaprto
Sreda 14.00-19.00 13.00-19.00
Četrtek zaprto zaprto
Petek 14.00-19.00 zaprto
Sobota zaprto zaprto

Povezave

Facebook