Ali kot se reče "to go". Za v žep, žepna. Le da ni papirna, pač pa e, elektronska, digitalna. Govorim seveda o e-knjigi oziroma bolje o bralniku e-knjig. Bralnik je namreč tista naprava, ki omogoča hrambo in prebiranje e-knjig. Je super knjižna polica, ki nam shranjene knjige tudi prelistava v manjših ali večjih črkah, bolj ali manj svetlo, nam pojasnjuje neznane pojme, podčrtava, hrani opombe, omogoča diskusije, beleži naš napredek branja in še mnogo več.
Bralnik je žepna knjiga, čeprav ne mehka. Bralce e-knjig na vlaku ali busu se na hitro težko loči od uporabnikov pametnih telefonov, najbrž jih manj nosi slušalke in manj drsajo po ekranih naprav. Strokovnjaki bi vedeli povedati, katere so značilnosti e-bralcev glede spola, starosti, izobrazbe, … V Sloveniji je za to avtoriteta Miha Kovač. Menda, tako imam v spominu, se papirna knjiga prevladi digitalne knjige dobro upira.
Foto: Nova Akropola
Sam lahko navajam le, kakšni smo bralci pri nas doma. Iz česar seveda ne gre izpeljevati posplošitev. Za prebiranje ponudbe največje e-knjigarne (ki je medtem postala trgovina od igle do lokomotive, pa jo imamo nekateri še v spominu kot univerzalni Konzorcij) imamo njihov bralnik, največ ga uporablja mami. Bere predvsem angleške knjige in ceni pomoč tezavra. Poleg tega se pod njenimi debelimi in težkimi strokovnimi knjigami šibijo police regala. Ta velik, strokovni gimnazijec, bere na odprtejšem bralniku. Dela pa si tudi že nekaj časa papirno knjižno polico, ki je kar bogata predvsem fikcije v angleščini. Tudi D. Adams bo na njej v otipljivi obliki. Ta srednji si za rojstnodnevna darila naroča prave knjige, ki potem prihajajo še pol leta in daljšajo njegovo polico. Tudi ta mala je pri zemeljskih knjigah, če na tablici ne vsrkava life hekov in DIY. Oči, ki je včasih bral po tri knjige naenkrat, je bolj na časopisih in Mladini, po knjigah ali odprtejšem bralniku pa skoraj enako redko posega. Facebooka nima, zato izkorišča ta prispevek za razkritje družinskih razmer.
Kar šteje, je zbranost bralca, odreditev (prostega?) časa za branje s papirja ali ekrana. Da bi brali hitreje (učinkoviteje?) v eni ali drugi obliki nisem zasledil. Je pa res, da največja knjigarna za svoje knjige ve, ali smo se prebili preko prvih poglavij tudi do konca in kje smo morebiti omagali.
Za konec pa nekaj izzivov. Kaj boste podarili bližnjim pod smrečico: knjigo, e-knjigo, polico ali tople nogavice? Koliko stane deset metrov polic in koliko polica – bralnik? Zakaj nam tudi e-knjige prikazujejo kot papirne v treh dimenzijah (enako kot programsko opremo – dražjo v večjih škatlah)? In ali bo bolj zaleglo posvetilo na platnicah ali v e-knjigi?
Dušan Sitar