Skoči do osrednje vsebine Estera Možina: Spodbujanje pismenosti in bralne kulture v družini

Blog

Estera Možina: Spodbujanje pismenosti in bralne kulture v družini

Spodbujanje pismenosti in bralne kulture v družini

Od nekdaj smo starši ali skrbniki otrokovi prvi učitelji, saj ga od rojstva naprej učimo za življenje, za šolanje in za delo tako, da nanj prenašamo svoje znanje in spretnosti. Odrasli velikokrat tega počnemo zavestno, kljub temu nas otrok  posnema in se sam uči od nas. V vsakdanjem življenju družine je veliko priložnosti za različne dejavnosti povezane s pismenostjo.

Od nekdaj je bilo tako, le da dandanes zaradi številnih raziskav vemo, da ima spodbujanje učenja v družini številne učinke. Prva raziskovalka družinske pismenosti v Sloveniji dr. Livija Knaflič je prepričana, da dejavnosti, ki so povezane z rabo in razvijanjem spretnosti kot je pismenost, s svojo močno doživljajsko sestavino, pustijo močno sled na otrocih. Starši skozi dejavnosti družinske pismenosti prenesemo na otroke veliko znanja in spretnosti, ki so priprava za  šolo, obenem pa si tako otroci privzgajajo bralne navade in razvijajo bralno kulturo v najširšem pomenu besede. Seveda pa spodbujanje pismenosti in branja v družini nikakor ne pomeni, da prenašamo dejavnosti in oblike učenja iz šole v družino. Kot pravi dr. Dragica Haramija, iz Pedagoške fakultete, na Univerzi v Mariboru, v nagovoru strokovnjakom na novi spletni strani o družinski pismenosti: 'Družinska pismenost pomeni različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo.' Na splošno je sprejeto, da družinska pismenost obsega napredek pismenosti vseh družinskih članov, ne le otrok. Razumemo jo kot vsako dejavnost, pri kateri družinski člani uporabljajo bralne, pisne ali računske spretnosti v družinski skupnosti v vsakdanjem življenju. Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo (npr. obisk knjižnice, kupovanje knjig, pogostost branja, raznolikost vsebin, kakovost izbranega gradiva, primernost izbranega gradiva glede na otrokov kognitivni razvoj).

'Vse se začne že v družini, pravi Irena Matko Lukan v Priročniku za spodbujanje družinske pismenosti, 'kakšen bralec bo postal otrok in kakšne bodo njegove bralne zmožnosti, je odvisno od njegovih sposobnosti in spretnosti ter od vpliva družinskega okolja in delovanja družinskih članov. Skupno branje in pripovedovanje otroku je priložnost, da smo skupaj z otrokom, da se imamo lepo … Otrok ob tem, ko mu ljubeči odrasli bere oz. pripoveduje, čuti ljubezen in nežnost. Gre za občutek ugodja. Branje in pripovedovanje je tudi priložnost za bogato komunikacijo.

Tako slovenske kot številne tuje raziskave so pokazale, da če se v družini več bere in piše, otroci zelo zgodaj spoznajo, kaj je pismenost in kako se uporablja. Raziskave med mladimi in odraslimi (PISA 2015, PIRLS 2016, PIAAC 2016) brez izjeme potrjujejo, da se v Sloveniji ohranjajo razlike v dosežkih med otroci iz okolij, ki je manj naklonjeno branju in pismenosti v primerjavi z otroci iz okolij, ki je bolje založeno s knjigami in je več spodbud za branje. Čeprav se dosežki mladih in odraslih v pismenosti postopoma izboljšujejo, se ohranja razkorak med dosežki teh dveh skupin, in tako tudi negativni učinki medgeneracijskega prenosa slabe pismenosti, odnosa do knjige in branja. Dr. Meta Grosman v didaktičnemu gradivu Z Igro do pismenosti, ki je namenjeno spodbujanju pismenosti v družini razgrne tudi to, da .. ‘tisti otroci, ki so ob vstopu v vrtec in šolo manj uspešni bralci in govorci, bodo v vrtcih in šolah deležni tudi manj pohval in spodbud. Lahko se celo zgodi, da se začnejo izgubljati v začaranem krogu prepričanja, da je branje nekaj, kar ni zanje, ali pa oni niso za branje in knjige. Iz te pasti je zelo težko uiti, saj taka prepričanja velikokrat vodijo v razvoj nebralca, otroka, ki ima težave v šoli.’ Dejavnosti v družini, ki jih starši zavestno vključujejo v vsakodnevne dejavnosti družine in so povezane z različnimi vidiki pismenosti, branje, pisanje, računanje, pogovor ipd., imajo nesluten pozitiven vpliv na razvoj otrok in njihove akademske dosežke na vseh stopnjah šolanja, vplivajo na višje akademske dosežke, višje kognitivne sposobnosti, boljše obvladovanje postopkov za reševanje problemov, pa tudi na višjo prisotnost v šoli, večje zadovoljstvo s šolo, manj vedenjskih problemov otrok v šoli.

V Sloveniji so se razvile bogate prakse družinskega učenja in izobraževanja za boljšo pismenost vseh družinskih članov. Različne pristope so ubrali slovenski vrstici in šole, izobraževalne organizacije za odrasle, splošne knjižnice, društva itd. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi javni mediji, še posebej nacionalna radio in TV. Ugotavljamo pa, da še nismo uspeli zagotoviti sistematične skrbi za razvoj pismenosti in spodbude za bogatenje bralne kulture v tistih družinah, ki bi to najbolj potrebovale. To je bil razlog, da sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstvo za kulturo, pričela vzpostavljati Nacionalno mrežo ustanov za spodbujanje pismenosti in bralne kulture. Mreža je v 2018 sodelovala v prvi nacionalni akciji skupnega branja, ta se tudi letos nadaljuje in postaja vse bolj prepoznavna kot Nacionalni mesec skupnega branja. Obenem bo do konca letošnjega leta postopoma vzpostavljena  posebna spletno stran druzina.pismen.si, namenjena spodbujanju pismenosti in bralne kulture v družini, ki bo dobre prakse družinske pismenosti in tudi rezultate študij in raziskav, prosto ponudila javnosti. V mrežo in v ustvarjanje spletne strani so vključeni strokovnjaki različnih strok, ki prispevajo svoje ekspertno znanje in izkušnje.

Z vzpostavitvijo spletne strani želimo v prvi vrsti na primerne načine pristopiti k staršem, ki bi se radi naučili, kako pismenost približati otrokom. Tako k staršem, ki potrebujejo le kakšen nasvet strokovnjaka za branje z otrokom, kot tudi tistim staršem, ki potrebujejo več konkretnih primerov in vodenja. Na voljo so praktični nasveti, kaj lahko naredimo sami, poiščemo med viri in programi ali postavimo vprašanje strokovnjaku.

Spletna stran družinske pismenosti je zasnovana tudi za strokovnjake (učitelje, knjižničarje, svetovalce), ki želijo pomagati staršem uvajati več pismenosti v družinsko življenje. Izvedeli bodo kateri programi za starše in otroke so na voljo, kje lahko pridobijo strokovna znanja, izmenjajo izkušnje, postavijo vprašanje ali izpostavijo strokovno dilemo v rubriki strokovnjaki strokovnjakom, poiščejo strokovne vire in zglede za delo s starši in otroki. Živa stvar na spletni strani bo med drugim tudi Zemljevid družinske pismenosti, kjer bodo lahko izvajalci objavljali dogodke in programe za starše in strokovne delavce. Spletna stran je pripravljena z mislijo na različna opravila in dejavnosti v vsakodnevnem življenju družin, ki bi jih lahko zelo naravno povezali s pismenostjo, na primer pripovedovanje, družabne in druge igre, branje knjig, kuhanje, nakupovanje, gledanje TV, načrtovanje izletov, sprehodi in izleti po pravljičnih in učnih poteh v naravo, itn.

V teh pobudah izobraževalnega in kulturnega ministrstva vidimo priložnost, da vzpostavimo prostor za dialog, izmenjavo izkušenj in povezovalno delovanje deležnikov in strokovnjakov z vseh ravni na področju družinske pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. S tem krepimo temelje za kakovost in prisotnost družinske pismenosti v vseh družinah. Zato vabimo organizacije in ustanove na lokalnih ravneh, da se vključijo v mrežo za družinsko pismenost, poiščejo dobre zglede, ter svoje dejavnosti, programe in dobre prakse, delijo staršem in strokovnim delavcem prek spletne strani družina.pismen.si. Spletna stran bo bogata, če jo bomo soustvarjali in jo uporabljali vsi, ki nam je za pismenost mar.

Mag. Estera Možina, Andragoški center Slovenije

 

 

  • 30 oktober 2019
  • Avtor: Mateja Keber
  • Število ogledov: 3655
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Print

x

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-19:00
Torek 09:00-19:00 13:00-19:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-19:00
Četrtek 09:00-19:00 09:00-15:00
Petek 09:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-15:00 13:00-19:00
Torek 09:00-15:00 13:00-19:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

  Letni Poletni
Ponedeljek zaprto zaprto
Torek zaprto zaprto
Sreda 14.00-19.00 13.00-19.00
Četrtek zaprto zaprto
Petek 14.00-19.00 zaprto
Sobota zaprto zaprto

Povezave

Facebook