Skip to main content

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1  831 12 17
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-20:00
Torek 09:00-19:00 13:00-20:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-20:00
Četrtek 09:00-19:00 08:00-15:00
Petek 09:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-20:00
Torek 08:00-15:00 13:00-20:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek od 14. do 19. ure
Torek od 14. do 19. ure
Sreda zaprto
Četrtek od 9. do 15.ure
Petek zaprto
Sobota zaprto

Ponedeljek zaprto
Torek zaprto
Sreda od 16.30 do 19.30 ure
Četrtek zaprto
Petek od 16.30 do 19.30 ure
Sobota zaprto

Povezave

Facebook

Blog

Vika Gujtman: SREČANJA S KNJIGO - Pogovori o knjigah v bralnih skupinah

Vika Gujtman: SREČANJA S KNJIGO - Pogovori o knjigah v bralnih skupinah

Knjiga je nekaj več kot besedna struktura. Je dialog, ki ga začne s svojim bralcem. Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna in to zaradi preprostega razloga – ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je opora neštetih razmerij. (Jorge L. Borges)

Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik vsak dan obišče pisana paleta bralcev in drugih uporabnikov knjižnice (obiskovalci različnih prireditev), od najmlajših v spremstvu staršev do študentov, upokojencev … 

Kaj pa če bralec sam ne more  do knjige, če si je sam ne more izbrati, ker zaradi najrazličnejših vzrokov sploh ne more do knjižnice? V tem primeru mora knjiga poiskati  bralca. V letošnjem letu se knjižnica sistematično, skrbno in empatično posveča bralni kulturi znotraj ranljivih skupin. Za njih smo oblikovali nekaj storitev, predvsem pa še dodatne skupine v okviru Srečanj. 
Knjižnica že od leta 2009 prireja Srečanja s knjigo – pogovore o knjigah v bralnih skupinah. To so pogovori o zanimivih knjigah, za katere bi bilo škoda, da bi ostale spregledane. Pogovori o tistih knjigah, ki nam dajo misliti, o knjigah, ki nas nekako zdramijo, da o njih v mislih ali s sogovornikom premlevamo še nekaj časa; skratka pogovori o knjigah, ki nas ne pustijo ravnodušne. Srečanja so z različnimi skupinami do sedaj potekala v prostorih KFBK, v šoli v Motniku (do lanskega leta), v Zavodu medgeneracijsko središče Komenda, v Društvu upokojencev Kamnik, v knjižnici v Šmarci in v OŠ v Šmartnem v Tuhinju.

  

Bralna srečanja v Dnevnem centru Štacjon

Z letošnjim letom smo se v kamniški knjižnici odločili Srečanja s knjigo približati tudi ranljivejšim skupinam bralcev, in sicer starejšim, osebam z motnjami v duševnem zdravju in gibalno oviranim osebam.  Starejši bralci so bili sicer že do zdaj redni obiskovalci Srečanj, vendar si knjižnica v okviru svoje dejavnosti prizadeva širiti bralno kulturo med različnimi ciljnimi skupinami prebivalcev, zato se je pri tem odločila sodelovati z različnimi organizacijami, društvi in zavodi v lokalni skupnosti. V letošnjem letu je knjižnica pričela  izvajati bralna srečanja tudi na dodatnih lokacijah, in sicer v Domu upokojencev, CSD Štacjon, pri Korobaču z Medgeneracijskim društvom Jesenski cvet in v Zavodu Oreli. 

Na srečanjih s knjigo običajno teče pogovor o knjigi, ki jo večina udeležencev tudi prebere. Za novo oblikovane skupine smo Srečanja prilagodili. V skupinah je kar nekaj ljudi, ki iz različnih vzrokov ne morejo sami prebrati knjige (so starejši in slabo vidijo, ne morejo slediti črkam, se težko skoncentrirajo za branje), je branje na glas najbolj pomembno. Beseda potem teče tudi o  dogajanju v zgodbi, pisatelju, povezavi dogajanja v pripovedi z današnjim časom, ogledamo si fotografije ali stare razglednice, ki so povezane s krajem dogajanja v zgodbi …. V skupinah, kjer so udeleženci aktivnejši, jim je prebrani odlomek lahko spodbuda za branje celotne zgodbe. Sicer pa z branjem spodbujamo povezovanje v skupini, lepe spomine in empatijo. Nekateri  radi dodajo tudi svoje izkušnje iz različnih življenjskih situacij. 

V mesecu oktobru sem za Dom starejših občanov Kamnik izbrala Vorančeve Solzice, v drugih skupinah pa smo se pogovarjali o Ivu Zormanu, kamniškem pisatelju, znanem po proznih delih za mladino in odrasle. Za bralna srečanja sem izbrala izbor črtic z naslovom Lectovo srce. 

»To je moj Kamnik, tak je v mojem spominu, takega se spominjam iz moje mladosti. Po svoje sem zaljubljen v te strme strehe, Mali grad, Zaprice. Ta knjiga je nekakšen zbir mojih gledanj na Kamnik, na ljudi, ki sem jih pogostoma srečeval tod. Kamnik se v svojem bistvu pravzaprav ni nič spremenil. Staro mestno jedro je ohranjeno. Sicer pa mi je žal za vsako propadajočo, včasih pa tudi podrto mestno hišo,« je povedal avtor knjige »Lectovo srce«, Ivo Zorman, na njeni predstavitvi v dvorani Veronika nad kavarno, konec septembra 1989 leta. (Vir: Kamniški občan, 9.10.1989, št.: 15, R. Grčar: Lectovo srce – svojevrsten literarni spomenik Kamniku)

V mesecu novembru smo se seznanili s Kamničanko Mijo Majcenovič in njenim pogledom na Kamnik v delu Odsevi minulega časa. Pisateljica se spominja  najnežnejšega otroštva in mladosti v Kamniku, domače stare meščanske hiše, življenja med in po vojni. Še zlasti za Kamničane (pa tudi za vse ostale) je zanimiva pripoved o družini Stele, Lectarjevi hiši in svečarski obrti.
Namen bralnih srečanj z ranljivimi skupinami bralcev je predvsem v deljenju estetskega užitka ob prebrani knjigi tudi z osebami, ki iz najrazličnejših vzrokov same ne bi vzele knjige v roke. Predvsem pa je bralna kultura dragocenost, ki jo moramo negovati povsod, še zlasti med ljudmi, ki sami ne morejo do knjige. Tako knjižnica postaja ne samo središče bralne kulture, pač pa prostor, ki povezuje. 

Vse, kar je Človeštvo doseglo, domislilo, dobilo ali bilo, je na straneh knjig. (Thomas Carlyle)

Vika Gujtman
 

  • 12 december 2019
  • Avtor: Mateja Keber
  • Število ogledov: 640
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Print

x
guzel hemsire hatun yine bir hafta icinde isi ile odaklanirken bir oglen porno arasi iki tane abazan adam karinin yanina gelip ona zorla sahip olmaya calisirlar Japon kari buna rokettube ne kadar dur erkek kiz arkadasinin evine gidiyor kiz arkadasi olmadigi icin onun seksi mobil porno ablasini gorerek onunla sohbet etmeye calisiyor Dul kadin ise genc porn erkegi etkilemek icin her yolu deniyor Mutfakta sohbet eden sapik baba porn izle evladinin fizigini begeniyordu Karisinin hamile kalamayisina sinirlenip karisindan erotik hikaye intikam alan baba bu intikamini evlatlik edindigini yosmadan cikartti Yosmanin mobil sex izle poposunu salyalayan sapik baba bunu karisinin gozlerinin onunde yapmaktan cekinmeyip porno izle gizli cift bir sure sonra gozlerini karartarak gercekten tam porno anlamiyla bir seks yasamak icin hareketleniyorlar porno izle birbirine yakinlasip yanan gencler ilk gotten sikisip sonra erotik dans esliginde sevisiyorlar