Vzgojni pomen zgodbe
Knjižnica je prostor, kjer se združuje ljubezen do umetnosti na sploh, literature, znanja in ljudi. Umetnost je dejavnost, ki vsakemu posamezniku odpira pot k sebi in k drugemu, zato je pomembna tudi v vzgoji, saj deluje kot podpora razvoju prosocialnosti in moralnosti. Vloga knjižnice je nenadkriljiva tako na občinski ravni kot splošna knjižnica ter tudi v šolskem kontekstu kot šolska knjižnica. S pomočjo knjig in konkretnih zgodb namreč vzgajamo – sebe in druge.
Učinki umetnosti
Kroflič (Sodobna pedagogika, 2017) v prispevku z naslovom Pedagoški pomen zgodbe in narativne vednosti opredeli učinke umetnosti tako na ustvarjalca umetnine kot na odjemalca. Umetnost je simbolni jezik, ki se razlikuje od znanstvenega in je enako pomemben za osebnostni razvoj učenca, saj tu ne gre za golo umevanje, pač pa umetniška izkušnja aktivira še druge strukture učenja, mišljenja in doživljanja in s tem odpira nov prostor vstopanja posameznika za spoznavanje stvarnosti in sebe. Pogoj za vključitev umetniških praks v pedagoško delo je, da otroka prepoznamo kot zmožnega samostojnega pridobivanja znanja in razumevanja vednosti. S pomočjo umetniške izkušnje dobi otrok možnost aktivno vstopiti v življenje, torej kot subjekt, ki je sam akter lastnih odločitev in ustvarjalec pomenov. Zaradi glavnih pedagoških učinkov umetnosti, ki so aktivna in osebna angažiranost, vpletenost ustvarjalca in odjemalca, vključenost celotnega spektra človeških senzornih, intelektualnih, emocionalnih in motivacijskih plasti osebnosti, zmožnost uživanja v lepem, katarzičnost, premagovanje strahov, osebne izpolnitve in še več drugih pozitivnih učinkov za razvoj osebnostnih lastnosti, pomembnih za prosocialnost, moralo in identiteto, je nujno, da umetnost v čim večji meri uvedemo v šolo. Še posebej pomembna za otroka in za vsakega človeka je možnost, da se lahko izrazi in izpove. Tu ima ključno vlogo zgodba, ki omogoča, da s pripovedovanjem ali vživljanjem pri poslušanju redefiniramo svoje življenjske izkušnje, se od njih distanciramo, razvijamo kritičnost, spoznavamo še druge možne perspektive in na novo definiramo svoje izkušnje, najdemo nove pomene in smisle v svojem življenju ter se tako etično, emocionalno in intelektualno razvijamo. To je ključnega pomena sploh pri razščičevanju bolečih izkušenj in travm. Zgodbe pa so pomembne tudi v vlogi spreminjanja družbene realnosti, saj se z njimi lahko ozavešča o zatiranih družbenih skupinah in poraja razumevanje. Zgodbe in drugi umetniški jeziki imajo tako globoke in daljnosežne učinke na posameznika in posledično celotno družbo.
Knjiga skupaj z bralcem soustvarja lepši svet
Knjižničar, najsibo v splošni ali šolski knjižnici, ima privilegij sodelovati pri izbiri literature bralcu, ga konstruktivno voditi k avtonomnosti izbire knjige, mu omogočiti, da se izrazi, s čimer dobi pomembno vlogo možnosti ljudem prisluhniti in moč posredno pomagati. Knjižnica je tako nezamenljiv in pomemben prostor v lokalnem okolju, nekakšna posredovalnica znanja, kjer se začne pot, ko knjiga skupaj z bralcem soustvarja lepši in plemenitejši svet.
Dekleva, Milan:Pesmarica prvih besed, str. 21; Ilustracija: Omerzu, Silvan
Tea Letonja, univerzitetna diplomirana slovenistka
Vir naslovne fotografije: osebni arhiv avtorice prispevka