Skip to main content

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1  831 12 17
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-20:00
Torek 09:00-19:00 13:00-20:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-20:00
Četrtek 09:00-19:00 08:00-15:00
Petek 09:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-20:00
Torek 08:00-15:00 13:00-20:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek od 14. do 19. ure
Torek od 14. do 19. ure
Sreda zaprto
Četrtek od 9. do 15.ure
Petek zaprto
Sobota zaprto

Ponedeljek zaprto
Torek zaprto
Sreda od 16.30 do 19.30 ure
Četrtek zaprto
Petek od 16.30 do 19.30 ure
Sobota zaprto

Povezave

Facebook

Blog

Andrej Kotnik: Obrazi izročila v mojem življenju

Andrej Kotnik: Obrazi izročila v mojem življenju

Ljudsko izročilo je nekaj lepega in po svoje velikega. Verjetno ima vsakdo ob besedi »izročilo« drugačno asociacijo. Etnolog, ki se z izročili npr. poklicno ukvarja, verjetno na ljudsko izročilo gleda precej drugače kot nekdo, ki ga je skozi svoje življenje vsrkal vase in ga živi, ne da bi se o njem posebej spraševal. Izročila nastajajo, živijo in se spreminjajo v vseh časih, tudi danes. 
 

1. obraz: Odisej

V življenju sem imel veliko srečo, da sem imel za očeta človeka, ki je imel rad izročila in preteklost naših krajev. Velikokrat naju je s sestro vzel na sprehod, včasih celo na pravi pohod po okoliških gmajnah. Takrat smo se veliko pogovarjali o vsem možnem: o šoli, o politiki, preteklosti, povedal je kako zgodbo ... Posebej so mi ostali v spominu pogovori o tem, kje se je kaj zgodilo. Kje so kopali to ali ono rudo, kako so pod Mihovčevim boštom ljudje včasih za svoje potrebe kopali premog, kje je najdebelejši hrast v fari, kje so se med vojno zgodila kaka grozodejstva, kje je strašilo in takšne reči. 
Eden najlepših spominov nanj je nastal, ko sem bil star kakih šest ali sedem let in sva na kmetiji, kjer je bil doma, pomagala spravljati mrvo. Še danes se natančno spominjam kje sva grabila. Zgodba, ki mi jo je pripovedoval me je zelo pritegnila, saj je bila prava pustolovščina, napeta in polna nepričakovanih dogodkov. Glavni junak je bil neki Odisej, za katerega prej nisem nikoli slišal, ki se je boril v trojanski vojni... za katero sem tedaj tudi prvič slišal. Doma je bil v Itaki... kar je tedaj zame verjetno pomenilo, da še malo naprej od tam, kamor gremo na morje. Izvedel sem tudi nekaj o trojanskem konju, o Scili in Karibdi, čarovnici Kirki, Polifemu in drugih na moč nenavadnih bitjih. Edino kar danes nisem povsem gotov je, če so Penelopini snubci tudi v njegovi pripovedi dočakali tak konec kot pri Homerju, ali pa jih je Odisej v pripovedi mojega očeta le »pregnal«. Zdelo se mi je, kot da pripoveduje o dogodkih, pri katerih je bil zraven. Zato sem ga veliko spraševal. 
Tako sem sredi slovenske pokrajine, tisoče kilometrov stran od krajev v katerih naj bi se stvari godile, izvedel eno najpomembnejših zgodb evropskega kulturnega prostora. Spomin na to mi je ljub tudi zato, ker mi jo je pripovedoval oče med kmečkim delom. Predstavljam si, da sem s tem stopil v dolgo vrsto otrok, ki so skozi generacije poslušali te starodavne zgodbe. Gotovo so jim jih  pravili natanko tako kot kot jih je oče meni. Ko bi se ne prenašale v ustnem izročilu, bi jih v 9. ali 8. stoletju pr. Kr. Homer, ali kdorkoli jih je v resnici že zapisal, ne mogel ohraniti za nadaljnje rodove. Temelji evropske civilizacije bi bili drugačni in s tem verjetno tudi svet kot ga poznamo danes.
Odtlej so bile moje otroške fantazije vedno povezane z nekim potovanjem. Živeti je pomenilo premikati se, oditi iz območja otroške varnosti, srečevati ljudi in druga bitja, skušati zmagovati, sekati popkovino in prestopati meje. To nikakor ne pomeni, da sem vse to v resnici tudi počel, a v mojih mladostnih premišljevanjih o svetu se mi je zdelo, da bi, ko bi si upal, ko bi imel možnost… Danes, ko sem že odrasel, vem, da sem imel na nek način prav. Biti odrasel pomeni biti odgovoren in svoboden. To pa vedno terja pogum za sprejemanje različnih vrst bojev, ki jih prinaša življenje, za hojo po novih poteh, za odgovorno prestopanje meja. Brez odgovornosti ni odraslosti in brez poguma ne svobode. In to zavedanje je gotovo vrednota, kajti očetje s sinovi delijo vrednote.
 

2. obraz: T'hinci

Prva štiri leta osnovne šole sem obiskoval na Selih. Od petega do osmega razreda smo šolo učenci iz Tuhinjske doline obiskovali v Kamniku in sicer na OŠ Toma Brejca. V šolo in iz nje smo se vozili s šolskim avtobusom. Bil je to največkrat tisti veliki krpan, z mehom na sredini. Pripeljali smo se do postaje pod Metalko in šli v šolo. Kakšen je bil moj prvi šolski dan v Kamniku, se ne spomnim. Spominjam pa se, da sem imel takoj občutek, da je razredničarka ena zelo prijazna gospa, čeprav je učila matematiko. Razredničarka je ostala takšna vse do konca moje osnovne šole. 
Sem pa na prvi šolski dan, poleg tega, da imamo super razredničarko, prinesel domov tudi napeto zgodbo o tem, kako da smo nastali T'hinci. Tudi za to zgodbo se natančno spominjam kje sem jo izvedel – na avtobusni postaji, ko sem čakal šolski avtobus za povratek domov. Zaradi spodobnosti tu ne želim natančno razlagati cele štorije: naj povem le, da je zgodba očitno nastala pod vplivom indijanskih mitov, saj je v njenem jedru razmerje med eno izmed večjih zveri v naših gozdovih in drevesno vrsto iz rodu listavcev. Pripovedovalec, sicer pobalin iz 6. razreda, mi jo je predal na način, ki v meni ni imel namen vzbuditi  posebnega ponosa na prednike. Doma sem seveda povedal kdo mislijo v Kamniku, da so naši predniki. Oče se je celo spomnil, da je nekaj podobnega nekoč tudi že sam slišal. Dobil sem občutek, da je bila torej starodavna in ne zgolj ena od tistih, včeraj nastalih zbadljivk.
Veliko let kasneje, ko sem bil že velik in imel vozniški izpit, se nas je nekaj peljalo s Štajerske proti Kamniku. Tiste čase sem vozil fiata, tako da je vsakomur razumljivo, da mi je odleglo, ko smo prilezli na vrh Kozjaka. Ko smo se spuščali po klancu v Tuhinjsko dolino, se je nekje z zadnjih sedežev zaslišal glas ene od sopotnic, sicer kar ugledne kamniške gospe: »Andrej, a vi ste pa tud od kle nek, a ne? A pol veste kako pravjo, da so Thinci nastal?« Nekako sem vedel v katero smer se bo pripoved razvila. Še preden sem ji uspel karkoli odgovoriti, je že nadaljevala: »Ja t'ko, da je ...«.
Ne vem, zakaj je prav z menoj delila to zgodbo. Morda se je tudi ona nekoč vozila s šolskim avtobusom. 
 

3. obraz: Izbira

Izročila so vedno o ljudeh. O ljudeh, med katerimi se pojavljajo, o ljudeh, ki jih prenašajo, spreminjajo in ohranjajo pri življenju. So del njihove identitete. V izročilih začutimo dušo ljudi z nekega območja, njihovo zgodovinsko izkušnjo in elemente njihove kolektivne samopodobe. Čeprav pogosto govorijo o drugih skupinah ljudi, izročila najbolj avtentično predstavljajo skupnost, v katerih se pojavljajo in ohranjajo. Imajo moč, da zbližujejo ljudi znotraj družine, združujejo ljudi v plemena, narode ali celo preidejo med temelje civilizacije. Imajo tudi moč, da zakoličijo mejo med nami in onimi. Lahko se jih postavi v službo ustvarjanja, združevanja, lahko pa tudi službo predsodkov, ločevanja, poniževanja. Lahko nas spodbudijo za pot v svet, k spoznavanju neznanega, lahko pa nas zabarikadirajo za meje našega sveta, našega prav, naših strahov in negotovosti. So del izbire vsake generacije in vsakega posameznika.

Andrej Kotnik

Foto: Andrej Kotnik

  • 14 februar 2020
  • Avtor: Mateja Keber
  • Število ogledov: 501
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Print

x
guzel hemsire hatun yine bir hafta icinde isi ile odaklanirken bir oglen porno arasi iki tane abazan adam karinin yanina gelip ona zorla sahip olmaya calisirlar Japon kari buna rokettube ne kadar dur erkek kiz arkadasinin evine gidiyor kiz arkadasi olmadigi icin onun seksi mobil porno ablasini gorerek onunla sohbet etmeye calisiyor Dul kadin ise genc porn erkegi etkilemek icin her yolu deniyor Mutfakta sohbet eden sapik baba porn izle evladinin fizigini begeniyordu Karisinin hamile kalamayisina sinirlenip karisindan erotik hikaye intikam alan baba bu intikamini evlatlik edindigini yosmadan cikartti Yosmanin mobil sex izle poposunu salyalayan sapik baba bunu karisinin gozlerinin onunde yapmaktan cekinmeyip porno izle gizli cift bir sure sonra gozlerini karartarak gercekten tam porno anlamiyla bir seks yasamak icin hareketleniyorlar porno izle birbirine yakinlasip yanan gencler ilk gotten sikisip sonra erotik dans esliginde sevisiyorlar