Skoči do osrednje vsebine Jelka Golob: Bralni zemljevidi

Blog

Jelka Golob: Bralni zemljevidi

Jelka Golob: Bralni zemljevidi

Kaj, kdo, kako in kdaj nam odpre vrata v svet našega in drugih jezikov? Na naših bralnih zemljevidih je veliko pomembnih oseb, knjig, točk, dogodkov, zgodb, ki gradijo našo esenco in širino. Naš osebni bralni zemljevid se začne graditi že zelo zgodaj, v družini, v katero smo rojeni. Hvaležna sem mami, ki je zaradi svoje ljubezni do knjig, do zgodb ustvarjala tudi moj bralni zemljevid. Na mojih knjižnih policah imajo še danes častno mesto knjige, ki jih je mama rešila pred požigom. Mama je preživljala otroštvo na mali kmetiji v hribovski vasi nad Kamnikom. Ko so prišli na sosednjo kmetijo novi lastniki, so ocenili, da je zapuščina dveh ostarelih bratov, njunega ogromnega števila knjig, nepotrebna navlaka, ki se jo je potrebno znebiti. Moja mama je bila velikokrat gostja pri obeh bratih, prvotnih lastnikih kmetije in uživala v njunem branju zgodb iz knjig. Ko je pripovedovala o tem, sem vedela, da so bili to zares lepi trenutki v njenem otroštvu. Nepotrebno navlako so novi lastniki zakurili. Ko so sosedje začeli požigati knjige, je neopazno rešila nekaj knjig, ki imajo letnice rojstva 1871, 1893, 1911, 1927… Vse ostale so izginile v ognju pragmatičnega pristopa lastnikov. Te knjige je odnesla v svoje življenje. 

 
Slika 1: Knjige, ki niso končale v ognju


Pri svoji prvi plači, ki jo je dobila kot mlada tekstilna delavka, je svojo knjižnico že dopolnila z nakupom novih knjig. In začela je nastajati njena in kasneje družinska knjižnica. In kako je nastajala moja domača knjižnica? V najzgodnejšem otroštvu je meni in kasneje še bratu dedek Mraz pod novoletno smrečico vedno pustil eno knjigo. V moji domači knjižnici je za mene zelo pomembna knjiga Ele Peroci z naslovom Moj dežnik je lahko balon. Leto izdaje je 1962. 

 
Slika 2: Novoletno darilo iz leta 1962

Druga zelo pomembna knjiga iz mojega otroštva je Rož, Podjuna, Zila, napisal jo je France Bevk. Prvi potopis, ki sem ga srečala v svojem bralnem življenju. Vse tri doline sem v odrasli dobi obiskala, saj me je nenavaden zven njihovih imen vabil v te koroške kraje. Moja mama me je v prvem razredu osnovne šole naročila na knjižice iz zbirke ČEBELICA. To je bilo davnega leta 1965. Vse čebelice so v moji knjižnici, na knjižni polici, ki jo zdaj že doseže moj vnuk. 

Kvaliteta osebnega bralnega zemljevida je odvisna od knjižnih isker, ki nam jih naklonijo odrasli v našem otroštvu. In kdo mora biti v otroštvu (ob starših) še aktiven pomembni drugi, kot oblikovalec in skrbnik bralnega zemljevida bodočega odraslega? 

Odgovor je preprost in na dlani: vzgojitelj/ica, učitelj/ica, ki knjigo, knjižnico in knjižničarja/ko razumeta kot obvezen strokovno-intimni odnos pri opravljanju svojega poslanstva. V tem strokovno-intimnem odnosu morajo pedagogi in knjižničarji ustvariti možnosti za oblikovanje bralnih zemljevidov bodočih odraslih v jeziku otrokovih čustev. Ko otrok v polnosti doživi spoštovanje s strani staršev in pomembnih drugih do jezika njegovih čustev in nastajajočega lastnega sveta, se mu razvija temeljno zavedanje o pomembnosti besede, jezika, dialoga in knjige. Branje knjige je vedno dialog z lastnim in zunanjim svetom. 

Kako lahko postanemo polnokrvni odrasli, če nismo razvili čustvenega koreninskega sveta v lastnem jeziku? Kako lahko upamo na kulturo sobivanja in spoštljivosti, če nimamo spoštljivosti do lastnega jezika? Brez dobrega bralnega zemljevida smo gluhi, smo nemi, smo revni, smo brez veščin za sprejemanje drugega. Ob šibkih in skromnih bralnih zemljevidih nastane prostor za bohotenje nesprejemanja, majhnosti, teme in votlega strahu pred drugim, drugačnim. Ko se v naših osebnih prostorih razraste šavje majhnosti, je možnost za ustvarjanje kvalitetnega dialoškega odnosa posameznika zaraščena in skoraj neprehodna. 

Vedno so odrasli odgovorni za osnovne izohipse, za doseženo nadmorsko višino in oblikovanost površja na otrokovem zemljevidu. Čudovite svetove, drugačne svetove, kritične poglede, priložnosti odstiranja, dotike, stike, iskanje odgovorov, zorenje, spoznavanje samega sebe, razumevanje sebe in drugih… nam dajejo knjige v vsakem obdobju življenja.

Odgovornost, dolžnost in poklicanost pedagogov in knjižničarjev kot pomembnih drugih prispevata k temu, da je prostor za dialog med jeziki vedno med nami in z nami. Izjemno sem ponosna, da sem bila del projekta Jezik, moj, tvoj, naš, ki smo ga ustvarjali strokovni delavci Zasebnega vrtca Zarja in Knjižnice Franceta Balantiča. Skupaj smo ustvarili spoštljivost in prostor za slovenski, albanski, angleški, bošnjaški, brazilski, bolgarski, nemški, hrvaški, makedonski, ruski, srbski, ukrajinski jezik. Z bralnim izkustvom lastnega in drugih jezikov smo omogočili otrokom in odraslim vstop v kulturo sobivanja in dialoga.

Vsi otroci v Zasebnem vrtcu Zarja so v svoj osebni kovček shranili besede svojega primarnega jezika čustev s posebnim vonjem, svetlobo, barvo… Bralni zemljevid vsakega izmed nas se vedno začne v našem maternem jeziku.

Besedilo in fotografiji: Jelka Golob

  • 26 marec 2020
  • Avtor: Andrej Kotnik
  • Število ogledov: 1720
  • Komentarji:
Kategorije: Blog
Print

x

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-19:00
Torek 09:00-19:00 13:00-19:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-19:00
Četrtek 09:00-19:00 09:00-15:00
Petek 09:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-15:00 13:00-19:00
Torek 09:00-15:00 13:00-19:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 09:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

  Letni Poletni
Ponedeljek zaprto zaprto
Torek zaprto zaprto
Sreda 14.00-19.00 13.00-19.00
Četrtek zaprto zaprto
Petek 14.00-19.00 zaprto
Sobota zaprto zaprto

Povezave

Facebook