Današnja mladina ima neprimerno več težav pri odraščanju in bistveno več motečih zunanjih dejavnikov, kot jih je imela mladina včasih. Pametni telefoni, tablice, računalniki … vsa ta napredna tehnologija in enormna količina raznovrstnih informacij so jim bližje kot knjiga. Naprave, ki otrokovo in mladostnikovo potrebo po zabavi zadovoljijo zelo hitro, medtem ko je branje knjige bolj kot ne napor, in vse bolj se zdi, da jim je branje bolj v muko kot v veselje. Kljub temu pa mnogi zelo radi in veliko berejo, čeprav je še vedno preveč mladih, ki berejo le zato, da opravijo obveznosti (bralna značka, domače branje in podobno).
Menim, da je mladega bralca k branju najlažje pritegniti tako, da se ob branju do neke mere zabava.
Da je slog pisanja sproščen, lahko tudi malo humoren, vendar vseeno napisan tako, da se ob njem bralec tudi zamisli in da se tudi kaj nauči.
Nekoč so me mladi spraševali, kje dobim navdih za svoje pisanje. Če dobro pomislim, ugotavljam, da mi življenje samo ponuja nešteto idej, seveda pa so zgodbe zaradi prepoznavnosti literarno nekoliko prirejene, a bistvo ostaja. V knjigah opisujem probleme in tegobe, s katerimi se sooča mnogo mladostnikov (uporništvo, debelost, zasvojenost, mladostniška vihravost in neizkušenost …)
Zato moje sporočilo mladim črpam iz delcev resničnega življenja, iz katerega želim ustvariti prijeten roman, ki bi ga mladi prebrali z veseljem in se kaj naučili, a si obenem vseskozi prizadevam, da nisem dolgočasna. V svojih delih ne želim moralizirati, mlade želim le vzpodbuditi, da razmišljajo.
Poskušam jim stvari predstaviti na zabaven način, poskušam se jim približati tudi jezikovno, in zdi se mi, da mi kar uspeva. Poleg tega so bile vse moje knjige, tako Maruša debeluša, Problematična Lili kot tudi Nore počitnice izbrane za bralno značko, prav tako pa so jih na mnogih šolah uvrstili med čtivo za domače branje.
Kratki povzetki knjig:
Maruša debeluša
Maruša debeluša je pravzaprav zgodba moje nekdanje sošolke, ki je bila vse življenje debeluška, zato so jo tako tudi klicali. Seveda je zgodba zaradi prepoznavnosti literarno nekoliko prirejena, a bistvo zgodbe ostaja. S svojo debelostjo se ni nikoli obremenjevala, dokler se ni zaljubila. Takrat je ugotovila, da bi bilo dobro shujšati, saj so bile Milošu, v katerega se je zaljubila, všeč same suhice.
Potem pa se je začel veliki lov na čarobno formulo, s katero je čez noč hotela postati vitka.
Čeprav ni bilo ravno lahko, pa tudi ne čisto tako kot si je zamislila, na koncu to čudežno in zapleteno formulo vendarle odkrije.
Problematična Lili
Lili in Mateja sta najboljši prijateljici, ki se po osnovni šoli odločita, da nadaljujeta študij na turistični šoli, daleč stran od doma in tečnih tastarih. Lili, svojeglavi in jezikavi, ter Mateji, odgovorni in pridni odličnjakinji, se kmalu po prihodu v idilično obmorsko mestece vse zalomi in postavi na glavo. Najstnicam v iskanju odraslosti in samih sebe nikakor ne uspe več najti skupnega jezika in vsaka po svoje doživljata lepe in malo manj lepe plati samostojnega pubertetniškega odraščanja. Dokler se lepega dne ne zalomi do konca. Kriva je seveda Lili, kakopak. Problematična smrklja, ki naj bi na dno potegnila tudi Matejo. Pa je temu res tako?
Nore počitnice
Katja in Špela sta čisto običajni najstniški sestrici, stari 13 in 15 let, ki se spopadata s težavami v ljubezni in šoli, starši so jima včasih prijatelji, še večkrat, ko ni po njuno, pa tečen in moteč dejavnik. Počitnice, ki sta si jih starša zamislila tokrat, so bile res prava nočna mora. Špela si je še nekako uspela najti primerno družbo, tudi starša sta s sosedi vzpostavila soliden sosedski odnos, le Katji je šlo vse na živce.
Slinasti sosed, ki je kar naprej lazil za njo in ga je imela že vrh glave, njegova hči, ki je bila pusta kot limona; pogrešala je fanta, ki je ostal doma, pogrešala je družbo prijateljev in sošolcev, skratka, dolgčas za umret. Ko se je kot kup nesreče nekega dne odpravila iskat družbo, je bila priča dogodku, ki ga je zaradi spleta okoliščin raje zamolčala, kar ji je bilo kasneje zelo, zelo žal. In ko se je končno le začelo dogajati nekaj razburljivega, se je vpletla še policija in kaos je bil popoln, zato sta ji družinska poglavarja naštela kup prepovedi in določila nova pravila, po katerih naj bi se odslej odvijalo njihovo življenje. In ker petnajstletnice in prepovedi včasih ne delujejo tako, kot so si to zamislili starši, se je seveda spet vse sfižilo in starša sta postajala vedno bolj nejevoljna. Navsezadnje, ko je po vseh kolobocijah vendarle kazalo, da se stvari za silo umirjajo, pa je za novo razburjenje in piko na i poskrbela še Špela, takrat pa je mami dokončno prekipelo ...
Besedilo: Silvana Caserman
Fotografije: Silvana Caserman, zasebni arhiv