Sem eden izmed tistih, ki se vsak dan zaveda minljivosti življenja, zato vedno poskušam izkoristiti vsako priložnost, ki se mi ponudi, v nasprotnem primeru pa si jo ustvarim, saj se zavedam, da nič ne pride samo po sebi, razen naš konec. In največ neizživetih sanj je na pokopališču.
Zakaj pišem?
Ker je pisanje zame nekaj, kar me motivira in osrečuje. Ker v svojem razmišljanju in pogovorih z drugimi iščem odgovore na vprašanja, ki bi si jih moral zastavljati prav vsak.
S pisanjem svobodomiselno izražam pogled na svet okoli sebe, ki se zadnje čase nevarno spreminja. Živimo v dobi sodobne tehnologije, ki nam vsak dan ponuja nove iznajdbe in produkte, ki nas vse bolj oddaljujejo od pristnih človeških odnosov. Naša življenja se počasi selijo na Fb, Instagram, Twitter in podobne aplikacije, ki nam ustvarjajo iluzijo popolnosti in navidezne perfekcije. V resnici pa se za to popolnostjo največkrat skrivajo nesrečni obrazi in nezadovoljstvo, ki mu lastno vrednost kroji in samovšečno dviga le število všečkov. V tej tekmi se naša življenja prav počasi in potiho že lep čas spreminjajo zgolj v neke virtualne podobe, katerih življenja nam krojijo drugi.
Pogovore o pristnih življenjskih vrednotah, zavedanje, da smo na tem planetu le gostje za določen čas, smo zamenjali za hitenje, površne odnose, za materializem, ki nas navidezno osrečuje … in vsak dan bolj odtujuje.
Ste kdaj pomislili, kakšno je ozadje vsega tega in da bi bilo lahko tudi drugače?
Ste kdaj pomislili, da lahko tudi en sam človek spremeni stvari na bolje, kar se mogoče sliši kot oguljena fraza?
Vedno se najdejo ljudje, ki to tudi dokazujejo.
Postoj, človek! Postavi se pred ogledalo, vprašaj se, kdo in kaj vodi tvoje življenje. Izklopi moteče zunanje dejavnike in razmišljaj s svojo glavo.
Predvsem to vam želim sporočiti.
Kratke predstavitve mojih knjig
Ljudje smo ovce
Kdaj ste nazadnje razmišljali s svojo glavo, je glavna nit knjige. Ko jo boste prebrali, ne pozabite, da je bila izdana v letu 2017. Torej daleč pred dogodki, ki so se nam zgodili v letu 2020.
Nekaj odlomkov iz knjige:
- Nekoč mi je nekdo dejal, da če na svetu ne bi bilo pravil, bi bil pravi kaos.
Dejal sem mu, da je kaos zdaj.
- V sistemu ni prepovedano prodajati strupov, prepovedano je samo služiti z njimi, če ste navaden človek.
Kitajski modrec je rekel: „Ko si bolan, pojdi k zdravniku, zdravnik ti bo dal recept, tudi zdravnik mora živeti.
Z receptom boš šel v lekarno, dobil boš zdravilo, tudi lekarnar mora živeti.
Ko dobiš zdravilo, ga vrzi proč, tudi ti moraš živeti.“
Pričakuj malo, dajaj veliko, dobil boš ogromno
Knjiga govori o tem, kako je svet skozi otroške oči, ki vidijo resnico, ob kateri odrasli največkrat zamižimo, videti povsem drugačen in veliko bolj preprost in ustvarjen. Točno tako, kot mora biti.
Knjiga govori tudi o tem, kako v svoje življenje pritegnemo točno tiste prave ljudi, ob katerih se nam ne bo potrebno nikoli pretvarjati, da smo oseba, za katero mislimo, da bo dobro sprejeta v družbi. Govori o tem, da nam nikoli ne bo potrebno lagati, ampak bo naša iskrenost izrečena povsem spontano, brez občutka, da bi mislili, da nekomu ne bomo všeč. Knjiga pa nas tudi opomni, kako neumno se je sekirati zaradi stvari na katere nimamo vpliva, da bi jih lahko spremenili.
Napisana je kot motivacijski priročnik, ki bi ga moral doma imeti vsak in ga večkrat prebrati.
Iskreni prasec ali lažnivi zahrbtnež
Knjiga je napisana v 2 delih, kjer v 1. delu spoznamo razliko in dojemanje pri varanju v zvezi med moškim in žensko, ter kako posamezne dogodke dojema oseba ki je varala, in oseba, ki je bila prevarana.
2. del postreže z menijem, na katerem se nam razodene razlika med:
- ljudmi, ki so skozi življenje iskreni in direktni, ter zato posledično označeni kot prasci, saj je marsikomu resnico težko sprejeti,
- ljudmi, ki so skozi življenje lažnivi ter zahrbtni, zato vse prevečkrat delujejo kot šarmantni očarljivci, ki so nevarno privlačni, saj si svojo samozavest gradijo na svojem lažnem
prepričanju o svoji superiornosti.
Prepovedan klik
Zaradi enega samega klika se je njeno življenje popeljalo iz pekla do nebes … Zgodba o dekletu, ki je želela biti ljubljena in ki bi ljubezen lahko vračala … vendar ...
Pa imamo lahko v resnici res tako srečo, da na drugi strani internetnega klepeta spoznamo nekoga, ki ga vzljubimo z vsem srcem? Mogoče pa v tako imenovanih ‘norih‘ osebah vidijo sebe in svoj lasten poraz.
Tomaž Caserman