Skip to main content

Kontakt

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Ljubljanska cesta 1
1241 Kamnik
E-naslov: mkk@kam.sik.si
Tel.: +386 1 831 12 17 (PON-PET: 9.00-19.00), SOB (8.00-13.00)
        
POMEMBNO: Elektronska pošta ni namenjena rezervacijam gradiva ali podaljševanju roka izposoje za izposojeno gradivo. Za te storitve uporabite spletno aplikacijo Moja knjižnica ali pokličite na navedeno telefonsko številko v času odprtosti knjižnice.

Matična št.: 5543452
Davčna št.: 20620586
TRR: SI56 01100-6000059096 (Banka Slovenije, podračun UJP) - št. velja od 1. 12. 2017.
PIC: 914651025
Akronim: SIKKAM
Več podatkov

Obratovalni čas

  letni poletni
Ponedeljek 09:00-19:00 13:00-20:00
Torek 09:00-19:00 13:00-20:00
Sreda 09:00-19:00 13:00-20:00
Četrtek 09:00-19:00 08:00-15:00
Petek 09:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

  letni poletni
Ponedeljek 08:00-15:00 13:00-20:00
Torek 08:00-15:00 13:00-20:00
Sreda 13:00-19:00 zaprto
Četrtek 13:00-19:00 zaprto
Petek 13:00-19:00 08:00-15:00
Sobota 08:00-13:00 zaprto

(Poletni obratovalni čas od 1. julija do 31. avgusta)

Ponedeljek 14.00-19.00
Torek 14.00-19.00
Sreda zaprto
Četrtek 9.00-15.00
Petek zaprto
Sobota zaprto

Ponedeljek zaprto
Torek zaprto
Sreda 16.30-19.30
Četrtek zaprto
Petek 16.30-19.30
Sobota zaprto

Povezave

Facebook

Blog

Mateja Keber: Medijska in informacijska pismenost: Prepoznavanje najbolj pogostih načinov zanikanja znanosti

Mateja Keber: Medijska in informacijska pismenost: Prepoznavanje najbolj pogostih načinov zanikanja znanosti

HIV ne povzroča AIDS-a. Svet je nastal leta 4004 p.n.št. Kajenje ne povzroča raka. Če se podnebne spremembe dogajajo, to nima nič skupnega s človeško ustvarjenimi emisijami CO2 (Diethelm, McKee, 2009). Novi koronavirus je ustvarjen umetno, da nas zapre v hiše, medtem, ko masovno postavljajo 5G antene. V cepivih proti covid-19 so čipi za nadzor prebivalstva (Goodman, Carmichael, 2020).  

Posledice takšnih stališč so lahko usodne. V času epidemije novega koronavirusa smo priča prenekateri škodi, nekatere zavajajoče informacije so vzele tudi življenja.

“Evropska komisija dezinformacije opredeljuje kot dokazljivo napačne in zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene zaradi ekonomskih koristi ali namernega zavajanja javnosti ter lahko povzročijo javno škodo.« (Evropska komisija, 2018).

Na kratko poglejmo glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih načinov širjenja dvomov v znanstvene ugotovitve in širjenja lažnih informacij o znanosti. Združeni so pod kratico FLICC.

 

FLICC (Cook, 2020)

 

LAŽNI STROKOVNJAKI

Kadar smo bolni, gremo k zdravniku. Če potrebujemo pravno pomoč, jo poiščemo pri odvetniku. Ko zboli hišni ljubljenček, ga peljemo k veterinarju. Če sami nismo strokovnjaki na nekem področju, zaupamo ljudem, ki imajo strokovno znanje. Lažni strokovnjaki izrabljajo prav to naše zaupanje v strokovnjake. Pretvarjajo se, da imajo strokovna znanja o področju, o katerem govorijo, čeprav ga nimajo. Svoja mnenja o podnebnih spremembah podajajo kot klimatologi, čeprav to niso. Podajajo epidemiološka mnenja, v resnici pa so morda alternativni zdravilci. V ta sklop zavajanj sodijo tudi druge metode, kot je dvom o znanstvenem konsenzu ali dajanje občutka, da je manjšina znanstvenikov, ki sodelujejo pri zanikanju znanosti večja, kot je v resnici (magnified minority). Čas epidemije je naplavil nekaj znanstvenikov, ki sodelujejo pri širjenju zavajajočih informacij. Zanikovalci znanosti so hiteli pojasnjevati, da ta in ta »legitimni znanstvenik« podpira njihovo trditev. Pogosto gre ta manjšina strokovnjakov, skupaj s svojimi zavezniki, v napad na resnične strokovnjake in jih pri tem obtožuje, da so »plačanci«, da so se prodali nekim zlonamernim elitnim skupinam.

Kritično opazovanje pokaže, da, na primer, znanstveniki, ki dvomijo o globalnem segrevanju, skoraj nikoli niso klimatologi. Proti cepljenju boste našli zelo malo resničnih zdravnikov. Mnogi nasprotniki cepljenja, ki se razglašajo za zdravnike, se v resnici ukvarjajo z alternativno medicino, npr. kiropraktiko ali naturopatijo. In tudi, če je med njimi majhen odstotek zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju, gre v resnici za redke posameznike, ki predstavljajo obroben pogled na cepljenje, ki nasprotuje znanstvenemu konsenzu (Dunning, 2019).

 

ZMOTNA LOGIKA

Zmotna logika je izraz, s katerim označujemo argumente, ki se na prvi pogled zde pravilni, logični, v resnici pa gre za napačno sklepanje.

To je najljubše orodje psevdoznanstvenikov. Zmotna logika sloni na težnji možganov, da razmišljajo anekdotično in ne logično. Tako so lahko številni argumenti, ki so zmotno logični, še vedno prepričljivi. Zanikovalci znanosti morajo sloneti na zmotni logiki, saj nimajo prepričljive znanosti na svoj strani.

Seznam zmotnih logik je obsežen: ad hominem (napad na človeka), argument iz avtoritete, argument iz nevednosti, argument iz osebne nejevere, argument iz posledice,  lažni continuum, mešanje korelacije in vzročnosti, mešanje trenutno manjkajoče razlage z nerazložljivim, nedoslednost, neizražena glavna predpostavka, spolzko pobočje, slamnati mož in druge (Cook, 2020).

Pogosta trditev, kot način zmotne logike, ki se ga poslužujejo podnebni zanikovalci je, da znanstveniki niti jutrišnjega vremena ne morejo zanesljivo napovedati, kako naj torej zaupamo vsemu, kar govorijo o podnebju? To je ena od zmotnih logik – rdeča sled, ali nepomembna motnja -, s katero preusmerijo pozornost na neko nepomembno podrobnost. Podnebje si predstavljajte kot prihodek in naložbe, medtem ko je vreme trenutna količina denarja v denarnici.

Zmota, ki ji rečemo spolzko pobočje in jo pogosto slišimo v zvezi s cepivi je trditev, da če vlada določa cepiva za naše otroke, bo to privedlo do popolnega vladnega nadzora nad našimi telesi in bomo vsi mikročipirani itd (Dunning, 2019). 

Zmotno logiko uporabljajo tudi z napačnim predstavljanjem znanosti ali pretiranim poenostavljanjem,  hitrim sklepanjem ali predstavitvijo le dveh možnosti, kadar jih je na voljo več (lažna dihotomija) in mnogimi drugimi. Mit o tem, da je CO2 plin v sledovih in zato ne more povzročiti globalnih sprememb, je primer nepomembne motnje in prenagljenega sklepanja, saj preskoči vso znanost o delovanju učinka tople grede (Wiel, 2015).

 

NEMOGOČA PRIČAKOVANJA

Naslednje strateško zanikanje znanosti so nemogoča pričakovanja do obstoječe znanosti, kar pomeni, da če teh pričakovanj ne more izpolniti, je vse neveljavno in jo je treba v celoti zavrniti. Nobena znanstvena ugotovitev ni stoodstotno dokazana, v čemer je pravzaprav moč znanstvene metode. Vsaka ugotovitev ostaja odprta za nove informacije in izboljšave, zato je vedno boljša in močnejša. Znanstveni proces po definiciji ni nikoli popoln (Dunning, 2019).  

Tobačna industrija je to strategijo zelo izkoristila, da je dvomila in vzpostavila polemike o napredku medicinskega znanja. V primeru podnebne znanosti so bili izrazi, kot je "zelo verjetno" v poročilu IPCC (ki se uporabljajo za verjetnosti, večje od 95%), uporabljeni za trditev, da znanstveniki niso prepričani v svoje rezultate (Wiel, 2015).

Zanikovalci globalnega segrevanja: »Pričakujemo, da če je globalno segrevanje resnično, potem bo vsak dan letošnjega leta toplejši od lanskega.« Segrevanje ne deluje na tak način, vendar je takšno nemogoče pričakovanje enostavno podtakniti ljudem, da jih prepričamo, da trditve o segrevanju ne držijo.

Nasprotniki cepljenja: »Ali so cepiva popolnoma 100 % varna?« Ne, majhen odstotek ljudi ima negativno reakcijo, zato bi jih morali po njihovem vsi zavrniti (Dunning, 2019).

 

NABIRANJE ČEŠENJ (selektivnost)

Pri selektivni (ali zavajajoči) izbiri dejstev (češenj) lahko trdimo, da gre za drevo z modrimi češnjami. Kaj pa pravi celoten dokaz?

To je postopek izbiranja samo tistih podatkov, ki podpirajo najljubše ugotovitve, pri tem pa se prezre vse ostale podatke. Nedolžnemu občinstvu se potem lahko zdi, da drugi podatki, razen tistih, ki jih je nekdo selektivno izbral, ni. Pri nabiranju češenj zanikovalci znanosti vedno izločijo ugotovitve, ki nasprotujejo trditvi, ki jo predstavljajo, medtem ko si dobra znanost prizadeva vključiti čim več nasprotujočih si informacij, saj so prizadevanja, da se ovržejo hipoteze, ključni del znanstvene metode.

Z nabiranjem češenj je zelo enostavno pokazati, da svetovne temperature padajo ali pa so konstantne. Vse, kar morate storiti, je, da v določenem časovnem okviru izpostavite določeno regijo. To lahko enostavno vidite v skoraj vseh videoposnetkih na YouTube, ki zanikajo globalno segrevanje. Preprosto lahko izberemo nekaj primerov neželenih reakcij cepiva in nanje pokažemo, kot da predstavljajo verjeten rezultat cepljenja, kar lažno nakazuje, da je cepljenje zelo nevarno (Dunning, 2019).

 

Kot primer si oglejmo naslednjo trditev iz članka nekdanjega senatorja Harrisona Schmitta iz leta 2009: "Arktični morski led se je vrnil na pokritje iz leta 1989."

Tehnično je res, da je aprila 2009 obseg ledu presegel obseg ledu istega datuma leta 1989. Toda napačno je trditi, da to pomeni, da je imel Schmitt prav, ko je leta 2009 trdil, da se je "morski led vrnil na raven iz leta 1989 ." Schmitt je vzel le majhen košček podatkov (‘češnja’) in jih prikazal kot edine. Če pogledamo daljše časovno obdobje, vidimo, da je stanje zelo drugačno (Bokulich, 2019).

 

(Gleick, 2011)

 

TEORIJE ZAROTE

»Teorije zarote se oblikujejo in širijo na območju dvoma, nevednosti in jeze. Svet je vse bolj kompleksen. Znanost se vse bolj atomizira in raziskuje neverjetne podrobnosti pojavov. Ljudje po drugi strani želijo splošne, preproste in jasne odgovore na zapletena vprašanja. Znanost, ki ima koncept dvoma zapisan v temelj svojega delovanja, nagovarja človeka, ki dvomi o vsem. Isti človek o vsem ve malo ali nič, in pričakuje, da bo vse razumel dovolj dobro, da bo o tem imel mnenje. Ti dve silnici vlečeta narazen in ustvarjata polje za teorije zarot.« (Zadel, v Cvjetković, 2021).

Če vse drugo ne uspe, je skrajno sredstvo teorija zarote. "Kdo bi se s tem strinjal, razen če si plačan za to?" Stavek, ki smo ga v času epidemije zelo pogosto slišali. Zanikovalci znanosti tudi pogosto uporabljajo besede z verskim prizvokom, kot sta dogma ali ortodoksija, da opišejo ugotovitve, ki jim niso všeč. Po njihovo znanstveniki na vse načine preprečujejo odkritja novincev, ker bi to ogrozilo njihova zagotovljena sredstva.

»Ker veste, donatorji financirajo raziskave v upanju, da se ne bodo ničesar novega naučili in nič novega odkrili in bodo še naprej pisali čeke, dokler jim bodo v zameno dali samo isto staro tradicionalno dogmo. Res zelo smiselno, kajne?« (Dunning, 2019).

Ena izmed najbolj znanih teorij zarot danes trdi, da vsi svetovni podnebni znanstveniki namerno objavljajo lažne podatke. Zakaj so se tako odločili? Ker so tako deležni ogromne količine stalnega dotoka denarja iz sektorja obnovljivih virov energije. Zdravniki pa so glede na »razkritja« vsi podkupljenci družbe Big Pharma, pripravljeni izdajati nevarna cepiva, da bi vsi zboleli, oni pa bi zaslužili velike vsote denarja (Dunning, 2019).

 

Primer: 5G ČIP V CEPIVU

Po spletu je zaokrožil načrt, poimenovan »Covid-19 5G Chip Diagram«. Ena od teorij zarote namreč trdi, da je koronavirus umetno ustvarjen z namenom, da nas osami, da bodo medtem postavili 5G antene. Antene naj bi bile namenjene nadzoru prebivalstva preko čipov. Načrtovali naj bi, da bi nam čipe vbrizgali skupaj s cepivom proti covidu-19. To naj bi pojasnil ta načrt. Načrt, ki naj bi bila shema čipa, je bil označen tudi z oznako »zaupno«, kar je bil še dodaten dokaz, da gre za nekaj pomembnega. Na nesrečo tistih, ki so začeli s to teorijo zarote, pa se je kmalu našel človek, ki je vedel, za kakšen načrt v resnici gre. Omenjen načrt ni shema »5G čipa« ampak shema enega najbolj popularnih kitarskih pedal oziroma kitarskega učinka Boss Metal Zone. Gre za tisto malo ploščico, ki jih kitaristi pritiskajo s stopali in s tem spreminjajo zvočne učinke (Goodman, Carmichael, 2020).

(Fucso, 2020, Twitter)

 

Nekatere družbe, kot so tobačna, sladkorna industrija, industrija sladkih pijač, naftne družbe, …  spretno uporabljajo opisane načine zanikanja znanosti, poslužujejo pa se tudi drugih vrst manipulacij, tudi prikrojevanja znanstvenih ugotovitev v svojo korist in v škodo zdravja prebivalstva. 12. septembra 2016 je bilo, npr., v strokovni medicinski publikaciji JAMA objavljeno razkritje manipulacije in prikrivanja dejstev sladkorne industrije, ki je pred 50 leti vso krivdo za škodljive učinke na zdravje ljudi prevalila na maščobe (Kearns idr., 2016). Strokovnjaki domnevajo, da se je tobačna industrija učila prav od njih. Istega dne je bilo v JAMI objavljeno tudi razkritje drugih dokumentov (Nestle, 2016),  ki pričajo, da so bili enako prirejeni tudi izsledki drugih študij, ki jih je financirala druga prehranska industrija, tudi mlečna in mesna industrija. Ti dve industriji sta bili, npr., nadvse uspešni pri svojih prizadevanjih, da sta nas prepričali, da kalcij povezujemo z mlekom, beljakovine pa z mesom, četudi obstajajo še mnogi drugi viri tako kalcija kot beljakovin. V naštetih primerih gre za zavajajoče sporočanje različnih družb zaradi ekonomskih koristi.

 

Znanstveni konsenz

Iz ogromne količine danes razpoložljivih informacij je izbrati pravo zahtevna naloga. Zahteva ločitev od vsakršnega lastnega interesa, znanje pri ocenjevanju kakovosti študij in priznanje dejstva, da je mogoče eksperimentalne rezultate napačno razlagati ali namenoma izkriviti. Na žalost vse to lahko vidimo tudi v situaciji s koronavirusom. Bodisi, da gre za vprašanja o hidroksiklorokinu, intravenskem vnosu vitamina C, prenosu virusa z aerosoli, učinkovitosti zaščitnih mask: skoraj zagotovo lahko za vse najdete razlage študij, ki bodo podkrepile nek pogled.

Kritični mislec in medijsko pismena oseba bo vsako informacijo pozorno preverila. Kadar preverjamo znanstvene raziskave, moramo preveriti, kje je bila študija najprej objavljena, ali obstaja konflikt interesov, avtorje, leto objave in po hierarhiji oceniti njeno vrednost.

Ni tako pomembno, kaj pravi ena študija, pomembno je, do kakšnih zaključkov prihaja glavnina študij.

Znanstveni konsenz bi moral biti v družbi prepoznan ne le kot pritrjevanje teoriji večine znanstvenikov, pač pa, da to pomeni, da se je prevladujoča večina znanstvenikov z vseh koncev sveta preko raziskav dokopala do enakih zaključkov (Žorga Dulmin, 2016).

 

Knjižničarji si prizadevamo za informacijsko in medijsko pismeno družbo

»Knjižničar nasprotuje vsem poskusom uvajanja cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij.« (IX. čl. etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev, 1995).

Knjižnice želimo biti aktivne pri vzgoji kritičnih mislecev, želimo družbo posameznikov, ki znajo prebirati zrnje od plev med veliko količino informacij, med katerimi je, žal, tudi veliko lažnih informacij s področja znanosti.

Ko govorimo o zanikanju znanosti, ne gre več le za posameznika, gre tudi za sočloveka in širše, za javno dobro, za celotno človeško skupnost. Edini učinkoviti ukrep, ki ohranja vladavino prava in človekove pravice, sta medijska in informacijska pismenost, ki imata za posledico kritično mišljenje. Kot posamezniki in kot družba si moramo želeti prepoznavati zavajajoče vsebine, jih znati ločiti od verodostojnih virov in se odločati, da sledimo resnici.

»Družba, ki razume, kako znanost deluje, je manj nagnjena k temu, da jo lahko zavajajo ali ogoljufajo posamezniki ali organizacije, ki imajo lahko korist od napačnega interpretiranja podatkov ali ki lahko popačijo znanstvena spoznanja za promoviranje lastnih ciljev.« (McNamme, 2014).

---

Viri:

Bokulich P, Cherry Picking (Fallacy of the Day), (Pseudo-)Science Blog, 2. november 2012. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: (Pseudo-)Science Blog

Cook J., A history of FLICC: the 5 techniques of science denial, Cranky Uncle, 24. marec 2020. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: Cranky Uncle

Cvjetović S., "Teoretikov zarot ni mogoče prepričati, lahko jih samo izobrazimo", intervju z Dr. Aleksandrom Zadelom, siol.net, 6. 2. 2021. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: siol.net

Diethelm P, McKee M., Denialism: what is it and how should scientists respond?, European Journal of Public Health, Volume 19, Issue 1, January 2009, Pages 2–4. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: European Journal of Public Health

Dunning B., FLICC: 5 Techniques of Science Denial, Skeptoid.com, 3. september 2019. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: skeptoid.com

Evropska komisija, Boj proti dezinformacijam na spletu: Komisija predlaga vseevropski kodeks ravnanja, Bruselj, 26. april 2018. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: Evropska komisija

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Gleick P.: Misrepresenting Climate Science — Cherry-Picking Data for Political Purposes, Circle of Blue, 10. februar 2011. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: Circle of Blue

Goodman J., Carmichael F., BBC Reality Check, Coronavirus: 5G and microchip conspiracies around the world, June 26, 2020. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021:  bbc.com

Kearns CE, Schmidt LA, Glantz SA. Sugar Industry and Coronary Heart Disease Research: A Historical Analysis of Internal Industry Documents. JAMA Intern Med. 2016;176(11):1680–1685. doi:10.1001/jamainternmed.2016.5394

McNamme, D., Why is scientific literacy among the general population important? Medical News Today, 22. 8. 2014. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: Medical News Today

Nestle M. Food Industry Funding of Nutrition Research: The Relevance of History for Current Debates. JAMA Intern Med. 2016;176(11):1685–1686. doi:10.1001/jamainternmed.2016.5400

Wiel K, Characteristics of climate science denial, SciSnack.com, 3. julij 2015. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: SciSnack.com

Žorga Dulmin M., Žorga Dulmin N., O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega mišljenja, Društvo za razvoj humanistike, 6. april 2016. Pridobljeno s spletne strani 2. 3. 2021: zofijini.net

  • 3 marec 2021
  • Avtor: Mateja Keber
  • Število ogledov: 980
  • Komentarji:
Print

x
guzel hemsire hatun yine bir hafta icinde isi ile odaklanirken bir oglen porno arasi iki tane abazan adam karinin yanina gelip ona zorla sahip olmaya calisirlar Japon kari buna rokettube ne kadar dur erkek kiz arkadasinin evine gidiyor kiz arkadasi olmadigi icin onun seksi mobil porno ablasini gorerek onunla sohbet etmeye calisiyor Dul kadin ise genc porn erkegi etkilemek icin her yolu deniyor Mutfakta sohbet eden sapik baba porn izle evladinin fizigini begeniyordu Karisinin hamile kalamayisina sinirlenip karisindan erotik hikaye intikam alan baba bu intikamini evlatlik edindigini yosmadan cikartti Yosmanin mobil sex izle poposunu salyalayan sapik baba bunu karisinin gozlerinin onunde yapmaktan cekinmeyip porno izle gizli cift bir sure sonra gozlerini karartarak gercekten tam porno anlamiyla bir seks yasamak icin hareketleniyorlar porno izle birbirine yakinlasip yanan gencler ilk gotten sikisip sonra erotik dans esliginde sevisiyorlar