Bo že držalo, da postajam starejša, saj se čedalje bolj oklepam spominov. Božajo mi srce in ustvarjajo občutek, da mi je mogoče le uspelo tudi nekaj lepega narediti za ta prelepi svet.  Nepozabni so spomini na desetletje, ko sem delala na pionirskem oddelku knjižnice. Neizmerno sem uživala med otroki in v meni se je  prebudila iskrica, da naj tudi sama zanje napišem zgodbico ali igrico.